Četrtek, 2. 9. 2021, 13.56
2 leti, 7 mesecev
Na BSF tudi o "novem vetru sodelovanja", ki je zavel v Jadranu #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,28
Na Blejskem strateškem forumu so danes govorili o "novem vetru sodelovanja", ki je zavel v Jadranu po sklenitvi dogovora med Slovenijo, Hrvaško in Italijo o skupni zaščiti okolja in reševanju skupnih problemov. Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške sta potrdila, da se pozitiven pristop širi tudi na druga področja odnosov med državama.
Panel je bil namenjen pregledu sodelovanja tako med omenjenimi tremi državami po razglasitvi italijanske in hrvaške izključne ekonomske cone v Jadranskem morju kot analizi "posledic" za tri največja pristanišča v severnem Jadranu, Koper, Trst in Reko.
Napovedana je bila tudi udeležba italijanskega zunanjega ministra Luigija Di Maia prek videopovezave, a se je minister opravičil. Sta pa sodelovala zunanja ministra Slovenije in Hrvaške Anže Logar in Gordan Grlić Radman. Kako poteka sodelovanje med pristanišči, pa so pojasnili predsednik italijanske pristaniške uprave za vzhodni Jadran Zeno D'Agostino, član nadzornega odbora reškega pristanišča Ivan Pavlović in predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel.
Zunanji minister Anže Logar je spomnil, da je bilo vprašanje hrvaškega vzpostavljanja izključne ekonomske cone politično zelo občutljivo vprašanje.
Tako Grlić Radman kot Logar sta potrdila, da je že med oblikovanjem izjave o tristranskem sodelovanju v severnem Jadranu, ki so jo podpisali 21. aprila na Brdu pri Kranju, v odnosih zavel "nov veter sodelovanja". Ker sta Slovenija in Hrvaška pomorski državi, sta zaprosili tudi za članstvo v skupini sedmih sredozemskih držav (Med 7), ki se bo sredi tega meseca na zasedanju v Atenah tako razširila na Med 9, je poudaril hrvaški minister.
Logar je spomnil, da je bilo vprašanje hrvaškega vzpostavljanja izključne ekonomske cone politično zelo občutljivo vprašanje. In če reševanje tega vprašanja ne bi potekalo tristransko skupaj z Italijo, s hrvaškim kolegom najbrž ne bi sedela na istem panelu, je dejal.
Turizem na Bledu:
Logar: Sodelovanje v Jadranu smo povzdignili na novo raven
Logar je spomnil, da je bil velik kritik hrvaške cone tudi profesor Marko Pavliha - sicer moderator današnje razprave -, a je po njegovem klicu in pojasnilih mnenje spremenil. "Sodelovanje v Jadranu smo povzdignili na novo raven. Izključna ekonomska cona je najboljša možnost za zaščito morja, še pomembnejše pa je tristransko praktično sodelovanje, ki je bilo zdaj vzpostavljeno," je poudaril Logar.
Predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel je dejal, da so pristanišča sicer tekmeci, ko gre za pretovor, a morajo sodelovati, ko gre recimo za okoljska vprašanja in druga, ki zadevajo življenja lokalnih prebivalcev.
Dodal je, da ta dogovor ponuja priložnosti glede zaščite okolja, saj bo potencialno onesnaževanje na eni strani prizadelo vse tri obalne države in je zato treba problem reševati skupaj. Ponuja pa tudi priložnosti za večje povezovanje pristanišč in s tem dodatne možnosti za krepitev gospodarstva.
To so potrdili tudi predstavniki vseh treh severnojadranskih pristanišč. Kot je dejal D'Agostino, pri upravljanju pristanišča ne gre zgolj za pretovor, ampak tudi širši razvoj območja. Treba pa je skrbeti za okolje, infrastrukturo in podobno. In vsa tri pristanišča v
eliko vlagajo v razvoj in postajajo bolj "zelena", zlasti z gradnjo železniške infrastrukture.
Zadel iz Luke Koper je dejal, da so pristanišča sicer tekmeci, ko gre za pretovor, a morajo sodelovati, ko gre recimo za okoljska vprašanja in druga, ki zadevajo življenja lokalnih prebivalcev. Dialog je nujen in koristen, je menil.
Kriza priložnost za prehod v trajnostni, odgovornejši turizem
Pandemija covida-19 je priložnost za prehod v trajnostni, odgovorni turizem, so prepričani udeleženci turističnega panela v okviru Blejskega strateškega foruma. Kot ključne za prihodnost evropskega turizma so izpostavili skupno vizijo, sodelovanje, zagotavljanje mobilnosti, podporo podjetjem in vlaganje v kadre.
Kot je v uvodu v panel, ki sta ga pripravila Slovenska turistična organizacije (STO) ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, povedal minister Zdravko Počivalšek, se evropski turizem sooča z največjo krizo v zgodovini, saj je lani upadel za 61 odstotkov.
Se pa v letošnjem poletju že kažejo izboljšanje, postopna normalizacija in vračanje optimizma, je dejala generalna direktorica generalnega direktorata Evropske komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja Kerstin Jorna.
Turizem je poznan po tem, da se zelo hitro odzove na spremembe. "Tudi tokrat se bo prilagodil in se vrnil kot pomemben del naše in evropske ekonomije," je prepričan Počivalšek. Vendar pa ne bo več takšen, kot je bil. Kot je poudarila direktorica STO Maja Pak, ne smemo toliko gledati na številke iz leta 2019, temveč potrebujemo nova merila uspešnosti.
Kot je ocenila, je nekje v preteklosti turistična industrija izbrala napačno usmeritev v kvantiteto namesto v kvaliteto. "Sedaj je čas za razmislek. Turistično industrijo je treba zgraditi nazaj, vendar boljšo, okoljsko in družbeno trajnostno," je dejala Pakova in izpostavila, da je čas za konsenz, da bomo iz te krize izšli kot bolj etična, trajnostna in odgovorna družba.
"Trajnost mora postati nova norma," je poudarila in spomnila, da se je Slovenija že prej usmerila v zeleni turizem, vendar pa individualna prizadevanja niso zadostna, temveč mora v tej smeri delati celotna EU. Ta pa bi lahko postala zgled za preostali svet.
