Ponedeljek, 13. 5. 2019, 18.35
5 let, 7 mesecev
Možgansko kap doživi 4.400 Slovencev na leto, srčni infarkt pet tisoč
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,29
1
Cilj aktivnosti ob svetovnem dnevu hipertenzije je spodbuditi ljudi k merjenju krvnega tlaka, povečati zavedanje o nevarnostih zvišanega krvnega tlaka in izboljšati zavzetost za zdravljenje, saj brez naštetega ni mogoče doseči ciljnih vrednosti, to je manj kot 140/90 mm Hg.
Hipertenzija ali visok krvni tlak povzroči okoli 9,4 milijona smrti na leto. Glede na rast in staranje prebivalstva lahko pričakujemo še več smrti. Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima zvišan krvni tlak že vsak četrti, v Sloveniji pa že skoraj vsak drugi odrasel človek, so sporočili po novinarski konferenci Združenja za hipertenzijo.
Hipertenzija ali visok krvni tlak povzroči okoli 9,4 milijona smrti na leto. Glede na rast in staranje prebivalstva lahko pričakujemo še več smrti. Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima zvišan krvni tlak že vsak četrti, v Sloveniji pa že skoraj vsak drugi odrasel človek, so sporočili po novinarski konferenci Združenja za hipertenzijo.
Hipertenzija je eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih in ledvičnih bolezni ter najpogostejši vzrok umrljivosti na svetu, ki pa ga je s preventivnimi ukrepi, rednim merjenjem, zavedanjem in ustreznim zdravljenjem mogoče preprečiti, so sporočili organizatorji, ki jih pri tem projektu podpira tovarna zdravil Krka iz Novega Mesta.
Na novinarski konferenci ob svetovnem dnevu hipertenzije so spregovorili priznani strokovnjaki: Marija Petek Šter, predstavnica Združenja zdravnikov družinske medicine, Jana Brguljan-Hitij, predsednica slovenskega Združenja za hipertenzijo in predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo v UKC Ljubljana, Primož Dolenc, podpredsednik slovenskega Združenja za hipertenzijo, Ivanka Brus, nacionalna koordinatorica Programa farmacevtske skrbi pri hipertenziji pri Lekarniški zbornici Slovenije ter Urška Blaznik, predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Možgansko kap doživi 4.400 ljudi na leto, srčni infarkt pet tisoč ljudi
V Sloveniji doživi možgansko kap okoli 4.400 ljudi na leto, okoli 2.100 jih umre. Še pogostejša je invalidnost. Srčni infarkt prizadene okoli pet tisoč bolnikov na leto, približno 700 jih umre.
Vzrok hipertenzije je pri večini ljudi težko odkriti. V takih primerih govorimo o primarni ali esencialni arterijski hipertenziji. Dejavniki za njen razvoj, na katere lahko vplivamo, so prevelika telesna teža, čezmerno uživanje soli, čezmerno pitje alkoholnih pijač, premajhna telesna dejavnost, izpostavljenost škodljivemu stresu, kajenje.
Zdravljenje mora potekati individualno, želja je, da se ciljni krvni tlak doseže čim prej. Velik delež predstavljajo nefarmakološki ukrepi in nato medikamentozno zdravljenje, kjer so nam v veliko pomoč kombinirane tablete, ki v eni tabletki združujejo 2 ali več sestavini z različnih skupin zdravil za zniževanje krvnega tlaka.
Ciljni krvni tlak je za večino bolnikov 130/80 mm Hg
"Glede na nove smernice za zdravljenje hipertenzije iz leta 2018 ostaja meja med hipertenzijo in normotenzijo 140/90 mm Hg, ciljni krvni tlak pa je za večino bolnikov sedaj 130/80 mm Hg.
Zdravljenje mora biti individualno, želja je, da se ciljni krvni tlak doseže čim prej. Velik delež pomenijo nefarmakološki ukrepi in nato medikamentozno zdravljenje, kjer so nam v veliko pomoč kombinirane tablete, ki v eni tabletki združujejo dve ali več sestavin iz različnih skupin zdravil za zniževanje krvnega tlaka.
Zelo pomembno je, da imajo bolniki napisane natančne odmerke zdravil, ki jih jemljejo. Le s pravočasno odkritim zvišanim krvnim tlakom in dobro zdravljeno hipertenzijo bomo preprečili hude posledice na ledvicah, ožilju, možganih in srcu in tako zmanjšali možnost srčnega infarkta, ledvične odpovedi in možganske kapi," je povedala Jana Brguljan Hitij predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC), predsednica združenja za arterijsko hipertenzijo.
Priznani strokovnjaki s področja hipertenzije v družbi Andreja Šifrerja in Mojce Mavec, ambasadorja projekta 'Za kaj ti bije srce?'.
Slovenci največ soli pojemo s kruhom, pekovskim pecivom, mesnimi izdelki, siri in vloženo zelenjavo
"V raziskavah v okviru desetletnega Akcijskega načrta za zmanjševanje vnosa soli smo ugotovili, da so v prehrani prebivalcev Slovenije med kupljenimi izdelki največji vir zaužite kuhinjske soli pomenili kruh in pekovsko pecivo (nekatere vrste kruha, žemlje, sirove štručke, slaniki …), mesni izdelki, ki so pri Slovencih prepogosto na dnevnem jedilniku (salame, suho meso, klobase, hrenovke …), siri in vložena zelenjava.
Prehranjevanje zunaj doma je eden od pomembnih vzrokov čezmernega uživanja soli, saj že posamezne jedi lahko vsebujejo tudi petkratno količino še varnega dnevnega vnosa. Dostopnost soli na mizi in s tem dosoljevanje obrokov sta navada, ki jo lahko najhitreje opustimo in s tem pripomoremo k manjšemu vnosu," je dejala Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Omejite vnos soli. To lahko uspešno naredite tako, da na embalaži preberete, koliko soli je v izdelku, in izbirate izdelke z manj soli; da posegate po manj slanih vrstah kruha in pekovskih izdelkov; da redko in v manjših količinah jeste prekajeno meso in mesne izdelke; da ponudnike hrane opozorite na slanost jedi – večina se rada prilagodi željam gostov; da pripravljeno hrano poskusite, preden jo dosolite; da redko posegate po predpripravljeni hrani, ki praviloma vsebuje veliko soli, ali pa se taki hrani povsem izogibate. Omejite uživanje slanih prigrizkov. Vsak dan pojejte dovolj zelenjave in sadja, saj vsebujeta veliko kalija, ki pripomore k zniževanju krvnega tlaka.
Omejite vnos soli, svetuje NIJZ.
V lanski akciji Mesec meritev maj (MMM) krvni tlak izmerilo okoli 5000 Slovencev
Slovenija se 17. maja ob svetovnem dnevu hipertenzije pridružuje svetovni akciji ozaveščanja o nevarnosti visokega krvnega tlaka, ki je najpogostejši dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni.
V okviru Mednarodnega združenja za hipertenzijo in Svetovne lige za hipertenzijo tudi Slovenija sodeluje v globalni akciji Mesec meritev maj (MMM). Njen glavni namen je izmeriti krvni tlak kar največjemu številu prebivalcev po svetu.
V lanski akciji si je krvni tlak izmerilo okoli pet tisoč Slovencev. Akcija se izvaja pod vodstvom Združenja za hipertenzijo, Združenja zdravnikov družinske medicine, Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Lekarniške zbornice Slovenije.
Za znižanje hipertenzije je potrebno spremeniti življenjski stil.
"Med tistimi, ki se zavedajo svojih težav, jih polovica ne naredi ničesar"
"Skoraj vsak četrti odrasel človek na svetu (skoraj 1,8 milijarde ljudi) živi s hipertenzijo. Skoraj polovica se jih tega ne zaveda. Med tistimi, ki se zavedajo, jih polovica ne stori nič, da bi svoj krvni tlak nadzorovali s spremembo življenjskega sloga ali z zdravili. To pomeni, da je na svetu 75 odstotkov bolnikov s hipertenzijo izpostavljenih povečanemu tveganju, da lahko zbolijo za srčnimi obolenji, možgansko kapjo, ledvičnim obolenjem in doživijo nenadno smrt.
Zvišan krvni tlak poveča tveganje za srčno-žilni dogodek (srčni infarkt, možgansko kap) v povprečju za 2- do 3-krat in je vzrok za tretjino vseh aterosklerotičnih srčno-žilnih dogodkov, zaradi hipertrofije srčne mišice in poznejše dilatacije srca pa je vzrok polovice vseh oblik srčnega popuščanja," je povedal Primož Dolenc, prav tako zdravnik na oddelku za hipertenzijo.
Poleg meritev tudi projekt Za kaj ti bije srce?
Letošnjo akcijo poleg meritev krvnega tlaka podpira tudi projekt Za kaj ti bije srce?, ki javnost ozavešča o pomenu poznavanja vrednosti krvnega tlaka.
Cilj aktivnosti ob svetovnem dnevu hipertenzije je spodbuditi ljudi k merjenju krvnega tlaka, povečati zavedanje o nevarnostih zvišanega krvnega tlaka in izboljšati zavzetost za zdravljenje, saj brez naštetega ni mogoče doseči ciljnih vrednosti, to je manj kot 140/90 mm Hg.
Ozaveščanju sta se pridružila ambasadorja projekta Mojca Mavec in Andrej Šifrer.
Ambasadorja projekta 'Za kaj ti bije srce?' Mojca Mavec in Andrej Šifrer nas spodbujata k razmisleku, za kaj nam bije srce in pozivata k rednem merjenju vrednosti krvnega tlaka.
1