Torek, 26. 8. 2025, 14.12
19 minut
Svoboda: Dajmo se odkrito pogovarjati o konoplji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
"Namen zakona je, da obstoječe odrasle uporabnike spravimo s črnega trga in jim omogočimo omejeno samooskrbo s konopljo," je poudarila poslanka Svobode Sara Žibrat.
Zdravstvena stroka ostro nasprotuje zakonu o omejeni osebni rabi konoplje, saj da pomeni tveganje za javno zdravje. Zato predlagajo umik zakona, ki je v parlamentarni proceduri. Opozarjajo, da bi imela legalizacija konoplje negativne posledice za celotno družbo, predvsem za otroke in mladostnike. Razvrednotila bi njene škodljive učinke ter povečala tveganja za prometne nesreče in nesreče na delovnem mestu. Na to se je odzvala poslanka Svobode Sara Žibrat: "Mnenje zdravniške stroke je pričakovano, seveda so oni varuhi javnega zdravja in njihova stališča delno razumemo, vendar bomo sprejemanje zakona nadaljevali, ker je bila takšna volja ljudstva in ker vse ankete kažejo, da skoraj četrtina prebivalcev konopljo že uporablja, torej prohibicija ne deluje."
Specialistka javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Mateja Jandl je na današnji novinarski konferenci opozorila, da bi sprejem zakona pomembno vplival na številna področja javnega zdravja. "Pričakujemo lahko več akutnih zastrupitev pri odraslih in otrocih, več zdravstvenih težav, povezanih z jemanjem konoplje, kot so zasvojenost, psihotične motnje ter pljučna in srčna obolenja," po njenih besedah kažejo podatki iz držav, ki so uporabo konoplje že legalizirale.
Predlog bi moral upoštevati tudi stroške, ki bodo nastali zaradi zdravstvenih težav in izgube produktivnosti pri uporabnikih konoplje, je dodala Jandl.
Onemogočanje črnega trga
Poslanka Sara Žibert je še dodala, da so v stranki mnenja, da se uporaba konoplje po uveljavitvi zakona ne bo bistveno spremenila. "Namen zakona je, da obstoječe odrasle uporabnike spravimo s črnega trga in jim omogočimo omejeno samooskrbo s konopljo," je poudarila. Prav tako menijo, da predlog zakona ne uvaja na primer prodaje konoplje, ne uvaja socialnih klubov, saj da so ravno z vidika varnosti želeli preprečiti, da bi nastali večji nasadi konoplje, ki bi lahko predstavljali tveganje za uhajanje konoplje na črni trg.
Stroka poudarja, da je po raziskavah uporaba konoplje povezana tudi s povečanim nasiljem do partnerja, škodljivimi učinki pasivnega kajenja in neugodnimi izidi pri novorojenčkih ob uporabi v nosečnosti. Otroci, ki odraščajo v družinah, kjer so prisotne zasvojenosti, pa so pogosto izpostavljeni stresu in travmatičnim izkušnjam.
V stranki Svoboda pravijo, da bodo upoštevali tisti del zdravniških pripomb, ki je utemeljen. Med drugim so to določbe glede kadilnic in testiranja zaposlenih, pričakujejo tudi pripombe policije.
Škodljiv vpliv konoplje na možgane
V Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo in Razširjenem strokovnem kolegiju za otroško in mladostniško psihiatrijo opozarjajo, da je uporaba konoplje v obdobju mladostništva še posebej škodljiva, saj vpliva na razvoj možganov, ki poteka najmanj do sredine 12 let, je povedala psihiatrinja Marija Anderluh.
Dodala je, da številne znanstvene raziskave potrjujejo povezavo med uporabo konoplje in pojavom duševnih motenj, zgodnje psihotične simptomatike, anksioznosti, razpoloženjskih motenj in povečane samomorilnosti.
Zakon sprejet do konca leta?
Septembra po parlamentarnih počitnicah želijo opraviti čim več razgovorov z nevladniki in stroko, nato nameravajo oktobra javno predstaviti mnenja, šele potem pa bodo s sopredlagateljico stranko Levica dorekli končne spremembe. K pogovorom bodo povabili tudi koalicijsko partnerico SD. Zakon so prav tako dolžni naznaniti evropskim institucijam, tako da pričakujejo, da bi lahko šel zakon v potrditev decembra.
Zdravnica Tanja Varl Turk s Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je dejala, da so zastrupitve s konopljo najpogostejše pri najbolj ranljivih skupinah, kot so otroci in mladostniki, ostareli ter kronični bolniki.
V Svobodi zavračajo pomisleke stroke, da se bo uporaba konoplje povečala med otroki. "Močno dvomim, da bo odgovoren starš, ki si bo prideloval konopljo doma, otroku omogočil dostop do konoplje in tudi močno dvomim, da si bo otrok znal sam pripraviti pripravek iz konoplje za konzumacijo. Tako da ti pomisleki niso utemeljeni, namen zakona je poleg omejitve črnega trga obstoječim uporabnikom omogočiti pridelavo določene omejene količine konoplje za lastno uporabo," je povedala Žibrat.
Povečanje psihičnih težav
Stroka opozarja, da bi legalizacija konoplje povečala število duševnih težav med bolniki, tudi psihiatričnimi.
Psihiatri so posebej zaskrbljeni, saj predlog zakona dovoljuje marihuano v psihiatričnih ustanovah. "Naši pacienti zelo radi posegajo po marihuani in z njimi imamo vsakodnevne boje, da je to za njih škodljivo. Zdaj pa bodo dobili sporočilo, da je marihuana zdravilo," je povedala Pirtovšek Šavs.
Na to v Svobodi odgovarjajo, da se zavedajo, da konoplja ni za vsakogar, zagotovo pa ni za mladostnike in zagotovo lahko povzroča tudi duševne motnje. "Ta zakon vidimo kot priložnost, da se o tem odkrito pogovarjamo. Zakon govori o preventivi in kar trenutno v stanju prohibicije manjka, je, da bi se o tem odkrito pogovorili in tudi jasno razločili med priložnostno uporabo, odvisnostjo in seveda vsemi negativnimi posledicami prekomerne uporabe konoplje," pojasnjuje Žibrat.
Psihiatrinja Andreja Pirtovšek Šavs z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana je opozorila, da kajenje marihuane lahko povzroči zmedenost in občutke tesnobe ter negativno vpliva na spomin in motorične sposobnosti. Ob dolgoročni uporabi pa se pogosteje pojavljajo psihoze in kronične bolezni, kot je shizofrenija.
Varovalke in odgovornost
Predvidene so varovalke v zakonu, ki bi preprečile mladim, pod določenim letom starosti, da bi uporabljali konopljo. "Zakon v bistvu uvaja novo kaznivo dejanje, to je malomarnost, ko odrasli zagotovi dostop oziroma ne prepreči dostopa do konoplje mladoletni osebi, za kar je predvidena nova denarna kazen. Hkrati pa v bistvu pričakujemo, da se z legalizacijo, torej z omogočanjem, da se doma pridela konoplja, prelaga del odgovornosti tudi na vzgojo staršev in vzgojno-izobraževalnih institucij," dodaja poslanka.
Zakon daje dodatna pooblastila NIJZ, da okrepi preventivne in izobraževalne ukrepe. "Pričakujemo, da se bo veliko več pogovarjalo o konoplji, o njenih posledicah, učinkih in vse to bo zagotovo bolje kot do zdaj, ko je bila ta tema tabu in so se mladostniki s pomanjkljivim znanjem odločali posegati po konoplji.
Prepoved testiranja na THC
Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana Metoda Dodič Fikfak je opozorila, da se bo varnost pri delu v primeru uveljavitve zakona zagotovo poslabšala. Predlog namreč specialistu medicine dela prepoveduje testiranje na THC, katerega negativni učinki so težave s pomnjenjem, slabša koncentracija, slabša koordinacija gibov in podaljšan reakcijski čas. "Kdo od vas se bo pustil operirati zdravniku, ki ima težave s koncentracijo, ki se ne spomni točno, kaj mora narediti, ki nima prave koordinacije," je orisala.
Ob uporabi konoplje se poveča tudi tveganje za poškodbe pri delu, število napak in absentizem ter zmanjša učinkovitost pri delu. Uporaba konoplje zmanjšuje tudi psihofizične sposobnosti za vožnjo, kar se odraža v povečanju števila prometnih nesreč, tudi s smrtnim izidom.
Zdravnica Tanja Urdih Lazar s kliničnega inštituta za medicino dela pa je dodala, da dijaki konopljo zaznavajo kot lahko dostopno. "Mladostniki, ki menijo, da jim je konoplja zlahka dostopna, imajo 4,5-krat večjo verjetnost, da jo bodo tudi uporabili," je opozorila.
Na očitek stroke, da v pripravo zakona niso bili vključeni, v Svobodi odgovarjajo tako: "Gre za poslanski predlog in žal nimamo možnosti za javno obravnavo. Zato smo želeli predlog vložiti, mnenja, ki jih zdaj prejemamo, pa so del javne razprave. Zakon ni v končni verziji, seveda se bo še spreminjal glede na pripombe. Odprti smo za sestanke in pripombe," je sklenila Žibrat.
