Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Stela Mihajlović

Sreda,
24. 1. 2024,
12.09

Osveženo pred

2 meseca, 3 tedne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,24

Natisni članek

neenakost med spoloma raziskava mediji enakopravnost spolov

Sreda, 24. 1. 2024, 12.09

2 meseca, 3 tedne

Moški "vedo", ženske so pa "čustvene"

Stela Mihajlović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,24
Marta Kos, Alenka Jelen | "Tako imenovani problem 20 odstotkov se ne bo rešil sam od sebe," poudarja Marta Kos, soustanoviteljica Združenja za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja ONA VE. Podobno razmerje glede števila virov, ki niha v razponu med 70 in 80 odstotki v prid moških, se namreč kaže tudi v tujini. | Foto Stela Mihajlović

"Tako imenovani problem 20 odstotkov se ne bo rešil sam od sebe," poudarja Marta Kos, soustanoviteljica Združenja za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja ONA VE. Podobno razmerje glede števila virov, ki niha v razponu med 70 in 80 odstotki v prid moških, se namreč kaže tudi v tujini.

Foto: Stela Mihajlović

V slovenskih medijih so še vedno trdno zasidrani spolna neenakost in stereotipi, kažejo izsledki raziskave. Poročanje prikazuje podobo, da so informativne vsebine in najpomembnejši dogodki v domeni moških elit in uradnih virov, medtem ko so ženske v primerjavi z moškimi bistveno manj vidne in manj zastopane v vseh kategorijah virov in na vseh tematskih področjih. Kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, ženske pa 27 odstotkov. Izsledki raziskave pričajo tudi o tako imenovani "hierarhiji kredibilnosti", pri čemer moškim pripada bistveno višja stopnja vidnosti v medijskem prostoru, medtem ko ženskam v večji meri pritiče vloga šibkejših, bolj čustvenih in manj kompetentnih ter z manj avtoritete. 

Gre za raziskavo, ki so jo skupaj izvedli Združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, prvo takšno, v kateri ni bil opazovan samo odstotek virov glede na spol, pač pa tudi morebitne razlike v statusu, vlogi, položaju in vizualnem prikazu med spoloma. 

Moški so reševalci problemov, ženske pa tradicionalne "jokice"

Moški izrazito prevladujejo v vseh temah medijskega poročanja z več kot tričetrtinsko prevlado na področjih gospodarstva, politike, izobraževanja in vzgoje ter umetnosti, kulture in zabave, kaže raziskava. Najpogosteje, a še vedno manj kot polovično, so ženske zastopane kot viri na področjih družbenih in pravnih zadev ter kriminala.

To pomeni, da se moški v medijskih vsebinah pojavljajo in govorijo vsaj od tri- do štirikrat toliko kot ženske, ne glede na dejansko zastopanost spolov v družbi, organizacijah in institucijah, na družbenih položajih ali strokovnih področjih.

Prav tako se je izkazalo, da v vsebinah moški večinoma govorijo oziroma komentirajo "resne" zadeve in so prikazani kot reševalci težav z večjo stopnjo znanja, kredibilnosti in strokovnosti, ženske pa so v svojih izjavah bolj čustvene in večinoma govorijo o tradicionalnih ženskih področjih, kot so družina, skrbništvo, (duševno) zdravje, vzgoja in izobraževanje.

Informativne vsebine in najpomembnejši dogodki so v domeni moških elit in uradnih virov - te so v raziskavi opredelili kot vire z visoko stopnjo politične, ekonomske in družbene moči, legitimnosti, kredibilnosti in družbenega statusa.

Ženske so manj zastopane v vseh kategorijah virov in potrdili so, da medijsko poročanje zakriva in razvrednoti pomen žensk, njihovega znanja, izkušenj, vloge v javnem življenju, dela in dosežkov. Hkrati pa vprašanja spola in spolnih neenakosti niso del medijskega dnevnega reda.

Vir: raziskava Reprezentacija spolov v slovenskih medijih (ONA VE, UL FDV, Univerza v Stirlingu) | Foto: Vir: raziskava Reprezentacija spolov v slovenskih medijih (ONA VE, UL FDV, Univerza v Stirlingu)

Razlogi za prevlado moških

Uravnotežena zastopanost spolov v informativnih vsebinah je pomembna, saj močno vpliva na družbena stališča in zavedanje o pomembnosti spolne enakosti. 

Raziskovalka in nosilka projekta Alenka Jelen iz Univerze v Stirlingu poudarja, da tovrstno medijsko poročanje ni nujno namerno ali zavedno in ne želi krepiti stereotipne predstave o spolih, pač pa je to posledica globoko zasidranih patriarhalnih kulturnih vzorcev in prepričanj o vlogah in položaju spolov v družbi.

Poleg tega se srečujemo z nesorazmerno zastopanostjo spolov v določenih poklicih ali na strokovnih področjih, a tudi tukaj se je pokazalo, da mediji med viri, ki prihajajo iz denimo tipično feminiziranih poklicev (npr. izobraževanje, zdravstvena nega, odnosi z javnostmi), pogosteje vključujejo moške kot ženske, enako velja tudi pri "običajnih" državljanih in državljankah.

Opažajo tudi, da ženske težje pristanejo na nastop v medijih, saj naj bi bile manj prepričane v svojo strokovnost in znanje, kar je posledica starih patriarhalnih stališč in pričakovanj. "Podobno kažejo izsledki, da ženska, ko se prijavlja na razpis za delovno mesto meni, da mora izpolnjevati vsaj devet od desetih pogojev. Medtem za moškega zadostuje, če meni, da jih izpolnjuje šest," pravi Marta Kos, soustanoviteljica združenja ONA VE.

In nenazadnje se ženske medijskemu izpostavljanju raje izognejo, ker so nesorazmerna tarča kritik, ocenjevanja in napadov. Spomnimo se samo vala medijske pozornosti zaradi barve čevljev ene od političark.

O raziskavi

Raziskava je potekala teden dni, v sredini maja 2023, vanjo pa so bile vključene osrednje novice v časopisih - tiskanih in digitalnih izdajah Dela, Dnevnika in Večera, televizijskih oddajah 24 ur (POP TV) in TV Dnevnik (RTV SLO) ter radijski Dogodki in odmevi (Radio Slovenija).  

V analizo je bilo zajetih 598 novic, v katerih so identificirali 1.733 virov informacij. Od tega jih je malo manj kot tretjina predstavljala generične vire informacij, na primer sklicevanje na organizacije, množinske navedbe govorcev, države in podobno, iz katerih spola ni bilo mogoče razbrati, tako so podrobneje analizirali 1.210 virov, pri katerih je bilo mogoče opredeliti spolno identiteto. 
Katrin Jakobsdottir
Novice Na Islandiji zaradi plačne vrzeli stavka na tisoče žensk, tudi premierka
Angela Merkel
Mnenja Mateja Malnar Štembal: Ženska, veš svoj dolg?
Donald Tusk
Novice Poljska vlada odpustila pristranska vodstva državnih medijev
Lenart Kučič
Novice Spotkast z Lenartom J. Kučićem: Medijska pluralnost bo ključna

 

Ne spreglejte