Kako volitve v Sloveniji odmevajo v tujini

"Če bi Anže Logar obrnil hrbet Janši in privolil v koalicijo z Golobovo Svobodo – kar je malo verjetno, a ni izključeno – bo o zmagovalcu odločala populistična in protisistemska stranka Resni.ca, ki je po nekaterih stališčih bližje levici kot desnici," piše zunanjepolitični novinar Denis Romac za hrvaški časnik Večernji list.

Opozarja, da bo pot do oblikovanja vlade zelo zapletena, zlasti če bo Resni.ca, ki je poleg Logarja največja neznanka, jeziček na tehtnici. "V tem primeru si ni težko predstavljati niti scenarija, v katerem bi Resni.ca povzročila popolno blokado povolilnih pogajanj in privedla do novih volitev," ocenjuje.

Novice Med polarizacijo, aferami in iskanjem jezička na tehtnici

Tudi sarajevski portal Klix kot ključno pri oblikovanju vlade izpostavlja stranko Resni.ca. Označuje jo za desničarsko in populistično stranko, ki bi bila glede na svoja stališča bližje sodelovanju s stranko SDS Janeza Janše, ob tem pa izpostavlja njeno napoved, da ne bo sklepala koalicije z nobeno od dveh največjih strank.

Prava tekma se šele začenja

Po pisanju srbskega novinarja Aleksandra Miladinovića, ki se je o volilnem rezultatu pogovarjal s slovenskim politologom Markom Hočevarjem, pa se prava tekma za oblast šele začenja. Oba rivala bosta morala za večino pridobiti podporo vsaj dveh manjših strank, ključno vlogo pa bi lahko imela Resni.ca, piše Miladinović za BBC Srbija. Nadaljuje, da bo moral Robert Golob verjetno vključiti vsaj eno desnosredinsko stranko, kar pa bi lahko spremenilo značaj vlade, ga oddaljilo od dosedanjih zaveznikov in zmanjšalo vpliv Levice.

"Umazana kampanja kot darilo iz nebes: le nekaj dni po neprijetnih razkritjih o zlorabi moči in korupciji je slovenski premier Robert Golob v nedeljo dosegel presenetljivo volilno zmago. Kampanja, ki so jo očitno organizirali izraelski tajni agenti, se je namreč izkazala za bumerang," pa danes poroča avstrijska tiskovna agencija APA. "To je izjemen dosežek, saj v Sloveniji že tri desetletja noben aktualni premier ni zmagal na parlamentarnih volitvah," dodaja.

Novice To so (neuradni) rezultati volitev

"Zmage so videti drugače," pa glede volitev v Sloveniji na svoji spletni strani piše avstrijski dnevnik Der Standard. Ob podatku, da je Svoboda premagala SDS za manj kot odstotek, izpostavlja, da je stranka premierja Goloba glede na prejšnje volitve leta 2022 utrpela ogromen padec podpore. "Izgube so med drugim posledica številnih škandalov znotraj vladne stranke in Golobovega ravnanja v preteklih letih," ocenjuje časnik, pri tem pa izpostavlja vplivanje stranke na delo notranjega ministrstva.

Tržaški časnik Il Piccolo poudarja, da je Golob zmagal za las. "A ta volilni uspeh bi se lahko izkazal za pirovo zmago, saj imata ključe za prihodnjo vlado v rokah dva novinca v parlamentu," piše na svoji spletni strani. Ob tem dodaja, da se "nad državo širijo sence nezmožnosti oblikovanja vlade" in ugotavlja, da so po "najbolj umazani volilni kampanji v sodobni zgodovini Slovenije" odprte vse možnosti oblikovanja vlade.

Nemška tiskovna agencija DPA poroča, da so liberalci slovenskega premierja zmagali na volitvah, a izgubili vladno večino s koalicijskimi partnerji levega krila. Rezultat pomeni, da Slovenijo čaka težak proces oblikovanja koalicije, saj niti levi niti desni blok nista dosegla 46 sedežev, potrebnih za večino v 90-članskem parlamentu.

Tudi francoska tiskovna agencija AFP poroča, da so slovenski liberalci pred zahtevnimi pogajanji o koaliciji po tesni zmagi nad konservativci Janeza Janše, ki ga označuje za občudovalca ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Novice Dan po volitvah: kaj sledi?

Izenačen izid med Svobodo in SDS izpostavlja tudi tiskovna agencija Reuters. Ob tem poudarja, da, kot kaže, nobena stranka niti s svojimi koalicijskimi partnerji ne bo mogla zagotoviti večine v parlamentu, kar pomeni, da bi bile lahko odločilne manjše stranke, ki so presegle štiriodstotni volilni prag.

Mediji izpostavljajo polarizacijo in vprašanje demokratične usmeritve

Bruseljski spletni portal Politico piše, da je izid med Gibanjem Svoboda in SDS praktično izenačen ter da Slovenija stoji na razpotju med liberalno in neliberalno demokracijo. Opozarjajo, da bi Janševa vrnitev pomenila dodatno okrepitev neliberalnega bloka v EU, ki ga že sestavljajo Madžarska, Slovaška in Češka.

Tudi britanski Guardian Slovenijo uvršča v kontekst evropskih premikov proti neliberalizmu. Opozarja, da je v kampanji vidno naraščalo vprašanje političnih vrednot – liberalne proti neliberalnim –, kar je postalo osrednja tema tudi zunaj meja države.

Tuje vmešavanje pod drobnogledom

Veliko pozornosti je v tujih člankih vzbudila afera z domnevnim tujim vmešavanjem. Brussels Times poudarja, da so bile volitve zasenčene z razkritji o domnevnih povezavah izraelskega zasebnega podjetja Black Cube s slovensko opozicijo in objavami kompromitirajočih posnetkov na anonimni spletni strani. Primeri naj bi spominjali na taktike pred volitvami na Madžarskem.

Podobno ameriški javni medij PBS navaja, da je kampanjo pretreslo izdajanje prikritih posnetkov, zaradi česar so slovenske oblasti celo sprožile preiskavo o morebitni vlogi tuje agencije, povezane z Black Cubom. Janša je za medije sicer potrdil stike s svetovalcem omenjene agencije, a zanikal vsakršno vmešavanje.

Novice Kdo od vidnih dosedanjih poslancev je ostal brez sedeža v parlamentu?

Tudi Euronews je pred volitvami poročal o poglobljenem korupcijskem škandalu in odzivu premierja Goloba, ki je EU pozval k preiskavi morebitnih tujih vplivov, ki naj bi se dotaknili samega jedra slovenskega demokratičnega procesa.

PBS poroča, da so bile volitve izjemno izenačene in da odločajo o tem, ali bo Slovenija ostala na svoji liberalni poti ali se bo pomaknila proti desni. Poudarja, da je bil dvoboj med Gibanjem Svoboda in SDS Janeza Janše, ki je Trumpov občudovalec, tako tesen, da bi lahko ravno manjše stranke postale ključne igralke pri oblikovanju vlade.

Tudi floridski medij WPLG izpostavlja, da si liberalci in desni populisti po skoraj vseh preštetih glasovih stojijo z "ramo ob rami", kar napoveduje negotovo obdobje političnega usklajevanja. Poudarjajo, da bo končna usmeritev države odvisna od povolilnih dogovarjanj, saj noben blok nima zadostne večine.

Volitve kot ogledalo politične polarizacije

Analitični portal Eurasia Review vidik slovenskih volitev postavlja v širši geopolitični kontekst, pri čemer izpostavlja, da gre za enega najostrejših političnih spopadov v zgodovini samostojne Slovenije. Politični prostor se oblikuje okoli izbire med "liberalno ali neliberalno demokracijo", kar se neposredno odraža tudi v tujem poročanju.

Novice Urška Klakočar Zupančič sporočila, kaj bo počela v prihodnosti