Med polarizacijo, aferami in iskanjem jezička na tehtnici

Analize povolilnega dogajanja kažejo, da se je slovenski politični prostor dodatno polariziral. Rezultati dveh največjih blokov – levega z Gibanjem Svoboda in desnega s SDS – so skoraj izenačeni, medtem ko so preostale stranke nad izplenom volitev razočarane. Izjema je stranka Resni.ca Zorana Stevanovića, ki ji je uspelo zasesti pet poslanskih sedežev. Volilno telo je razdeljeno do te mere, da sta blokovski logiki prevladali nad vsebino, kar potrjujejo tesni rezultati in zmanjšan prostor političnega centra. Dodatno napetost je okrepila afera z domnevnimi tujimi prisluhi, ki naj bi se vmešavali v slovenske volitve. Razkritja so med volivci okrepila sume o zunanjem vplivu in poglobila nezaupanje med političnimi tabori, v komentarju piše novinarka N1 Meta Roglič.

Koalicijska aritmetika

Čeprav je Gibanje Svoboda doseglo relativno zmago, bo oblikovanje vlade izjemno zahtevno. Levosredinske stranke imajo skupaj premalo glasov za stabilno koalicijo, tradicionalna partnerstva pa so dodatno zapletena zaradi predvolilnih zamer in programskih razlik. Prav tako sta stranki Nova Slovenija in Demokrati vnaprej sporočili, da v vlado Roberta Goloba ne nameravata vstopiti, kar še zoži manevrski prostor za sestavo večine.

Novice Izid volitev: preštetih več kot 99 odstotkov glasov

To pomeni, da bi Golob lahko posegel po neobičajnih zaveznikih, kot je stranka Resni.ca, pri čemer bi pogoji za sodelovanje lahko postali politično dragi in povečali tveganje za nestabilno vlado. V tem primeru bi koalicija štela zgolj 45 poslancev, Stevanović pa je že napovedal, da ga zanima vodenje notranjega, zunanjega in finančnega ministrstva, piše N1.

Logar kot ključni igralec?

Na drugi strani se v analizi političnih scenarijev izrisuje povsem drugačna slika. Po propadu projektov tretjega bloka in slabem rezultatu nekaterih novih strank se je pozornost preusmerila k Anžetu Logarju, ki bi lahko postal ključni igralec pri oblikovanju koalicije. Silvester Šurla v Reporterju poudarja, da ima prvak Demokratov na voljo dve izbiri. Slabo, da ostane v opoziciji z Janšo, manj slabo pa, da gre skupaj z NSi in SD v koalicijo politične širine z Golobom. V novi koaliciji bi bile dve levosredinski in dve desnosredinski stranki, vse štiri stranke bi tako imele skupaj 50 poslanskih glasov. Podjetnik Otmar Zorn, ki naj bi stal za Logarjem, bi se s takšno koalicijo gotovo strinjal, je prepričan Šurla. Na vsaki strani političnega pola bi v opoziciji ostali Levica in SDS.

Dodaja, da sta tako predsednik kot podpredsednica Demokratov Eva Irgl, ki sta napovedovala 20 in več poslancev, na koncu ostala celo pred vrati parlamenta. Šurla spomni, da si je Logar celo domišljal, da bo pod parolo sodelovanja in politične širine mandatar prav on, zdaj pa ne bo niti poslanec.

Novice Kdo od vidnih dosedanjih poslancev je ostal brez sedeža v parlamentu?

Šurla opozarja, da so sanje o Janševi četrti vladi še vedno žive, saj resno računa na predčasne volitve. Nova Golobova koalicija, kakršna pač že bo in če sploh bo, bo po njegovem mnenju heterogena in šibka ter zato najbrž ne dolgega veka.

Roglič napoveduje, da se bodo v prihodnjih tednih pokazale Golobove pogajalske sposobnosti in pripravljenost izvoljenih strank na preseganje predvolilnih obračunavanj.

Novice Kaj sledi po volitvah v Sloveniji: protokol od izidov do nove vlade

Novice Urška Klakočar Zupančič sporočila, kaj bo počela v prihodnosti: Ostala bom sama svoja