Petek, 15. 3. 2019, 12.42
5 let, 9 mesecev
Na tisoče mladih tudi v Ljubljani proti "prekajeni Zemlji" #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,62
11
"Ni planeta B," je danes odmevalo v centru Ljubljane, kjer poteka protest Mladih za podnebno pravičnost. Ti so del globalne pobude mladih, da naredimo več za naravo in naš planet, ki je danes na ulice privabila ljudi v več kot dva tisoč mestih po svetu.
Mladina se je zbrala na ljubljanskem Kongresnem trgu, kjer se je vse skupaj začelo z nastopom skupine The stroj, nato pa so potekali govori dijakov in povabljencev.
Okoli 12.30 so se začeli premikati po Wolfovi do Prešernovega trga in od tam proti državnemu zboru. Sledil je premik do predsedniške palače, kjer sta jih ob 14. uri sprejela premier Marjan Šarec in državni sekretar na okoljskem ministrstvu Simon Zajc (najverjetneje bodoči okoljski minister).
Šarec dal zagotovila, da so zakonske rešitve usmerjene v varovanje okolja
Mladi so jima izročili zahteve za "podnebno pravičnost" - več o vsebini teh v nadaljevanju - in dodali: "Niso dovolj nasmeški ne rokovanje, želimo si konkretnih dejanj." Šarec jim je zagotovil, da so zakonske rešitve v smeri večjega varovanja okolja v pripravi, ter jim v za javnost zaprtem delu srečanja pojasnil, kaj vlada že počne in kakšni so njeni načrti za prihodnje.
Na okoljskem ministrstvu so po pogovorih spomnili, da pripravljajo okvir dolgoročne podnebne politike Slovenije. Pri tem sledijo ciljem pariškega podnebnega sporazuma in znanstvenim dognanjem, sodelujejo pa tudi z vsemi deležniki pri izvajanju podnebne politike.
Ministrstvo si bo "skupaj z vlado in drugimi resorji še naprej prizadevalo, da se bodo aktivnosti na področju energetike, okolja, zelenih delovnih mest, kmetijstva, prometa in infrastrukture ter drugih izvajale in okrepile v smeri prehoda v trajnostni razvoj in ogljično nevtralno družbo že do leta 2050", so zagotovili.
Po predsedniku vlade na sprejem še k predsedniku državnega zbora
Malo pred tretjo uro popoldne jih je sprejel še predsednik DZ Dejan Židan. Izrazil zadovoljstvo, da je "skupina aktivnih, mladih ljudi prišla tudi v prostore DZ". "Pozdravljamo, da se mladi aktivirajo na vseh področjih," je povedal Židan in spomnil tudi na prihajajoče evropske volitve, kjer DZ prav tako podpira večjo udeležbo mladih.
Napovedal je, da bo o predanih zahtevah gibanja Mladi za podnebno pravičnost obvestil vse poslanke in poslance in da bodo te zadeve formalno prišle na seje parlamentarnih odborov. Glede nadaljnjega sodelovanja mladih z DZ pa se bodo dogovorili, ko bodo slednji znotraj svojega gibanja dorekli lastne postopke.
Izidor Ostan Ožbolt se je v imenu mladih zahvalil Židanu za sprejem, ob tem pa poudaril, da so v preteklosti že slišali veliko besed, veliko je bilo rokovanja, še vedno pa čakajo na konkretne ukrepe. "Spremljali bomo delovanje DZ in vlade ter, če se ukrepi ne bodo zgodili, nadaljevali svoje aktivnosti," je pojasnil.
Poleg Ljubljane podnebni shodi potekajo še v Mariboru, Kopru, Novem mestu, Ravnah na Koroškem, Ormožu, Slovenskih Konjicah in Kamniku.
Več tisoč ljudi
Na osrednjem ljubljanskem trgu se je zbralo veliko ljudi, po grobi oceni bi številka lahko dosegla nekaj tisoč udeležencev. Organizatorji ocenjujejo celo, da bi jih lahko bilo okoli devet tisoč.
Številke organizatorjev o udeležbi po nekaterih drugih krajih (tistih, za katere imajo podatke) so naslednje:
- Ljubljana: devet tisoč
- Maribor: tisoč
- Kamnik: tisoč
- Koper: 600
- Slovenske Konjice: 200
Med udeleženci v prestolnici prevladujejo mladi. Tu so tudi najmlajši, seveda v spremstvu staršev, sicer pa prevladujejo osnovno- in srednješolci. Po naših informacijah so vsaj na ljubljanskih gimnazijah Moste, Bežigrad in Poljane prisluhnili dijakom in jim omogočili, da se udeležijo dogodka.
"Rojeni ste v svet goljufij"
Mladina je opremljena s transparenti, ki med drugim pozivajo k skrbi za planet, proti plastiki za enkratno uporabo in tudi proti mesu.
Dijakinja Reja Debevc je v svojem govoru poudarila, da je mladim dovolj tega, da se starejši zanimajo le za politiko. Mlade zanima prihodnost zanje in zanamce, je dejala.
Na odru je za njo nastopil igralec Andrej Rozman Roza, ki je med drugim mladini dejal, da so se rodili v svet goljufij. Dejal je, da ga je sram, da je del generacije, ki je pravzaprav uničila svet.
Video: Rok Plestenjak
Za zaprtje Teša in Premogovnika Velenje
"Očitajo nam, da 'štrajkamo' zaradi 'štrajka' samega, da gradimo gradove v oblakih in ne predlagamo rešitev, a s svojim delovanjem smo pokazali, da nimajo prav," pa je poudarila Gala Alica Ostan Ožbolt, ena od pobudnic shoda. Dodala je, da 'štrajkajo', ker ''nas drugače ne poslušajo. Borimo se za svojo prihodnost, ker se oni ne. Predlagamo zahteve in ukrepe, ki jih oni ne. Ukrepe, ki so realni in izvedljivi tukaj in zdaj. Njihovo uresničevanje pa preprečujejo kapital in politiki".
V nadaljevanju je naštela: udeleženci zahtevajo zaprtje Teša in Premogovnika Velenje pred letom 2030.
Lučka Kajfež Bogataj: Končno so se oglasili tisti, ki bodo najbolj prizadeti
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj (na fotografiji desno) z veseljem, podporo pa tudi olajšanjem sprejema današnje shode: "Končno se tista generacija, ki bo najbolj prizadeta zaradi naših dejanj, oglaša in upira temu, da bi se takšni trendi nadaljevali."
Učinkoviti pa bodo po njenih ocenah le, če bodo vztrajni in če bo udeležba dovolj množična. Poudarja, da so prav mladi tisti, ki lahko dosežejo določene spremembe. "Gre za mlade in v mladih glavah so misli veliko bolj odprte, optimistične. Mladi ne poznajo tega, kar si mi samocenzurno rečemo, da se ne da," je prepričana.
V Sloveniji je sicer zavedanje ljudi o podnebnih spremembah visoko, manj pa je zavedanja o nujnih ukrepih. "Ta akcijski del, kaj moram jaz narediti, kaj mora narediti država, kaj mora narediti občina, manjka. To je pomanjkljivost, ko zahtevamo spremembe. Če nimamo jasne predstave, kateri koraki so nujni, je lahko problem," je pojasnila. "Dejansko imajo danes mladi skoraj boljšo predstavo o tem kot pa starejše generacije," je dodala.
Ključna pri uvajanju sprememb je politika, ki pa gre po njenih ocenah v Sloveniji še vedno v napačno smer. "Pogosto se zdi, da dela ravno nasprotno. Torej stvari, ki poslabšujejo podnebne spremembe, ne pa, da jih bi reševali, na primer Teš 6, slabšanje javnega prometa in večanje izpustov," je dejala.
11