Četrtek, 1. 6. 2023, 6.42
7 mesecev, 1 teden
"Letalska povezljivost slabša samo v Belorusiji" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,44
Ministrstvo za infrastrukturo je danes predstavilo dve študiji, eno o letalski povezljivosti in drugo o ekonomskem vidiku letalske panoge po propadu Adrie Airways. Po mnenju delovne skupine in infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek je rešitev za boljšo letalsko povezljivost ustanovitev novega letalskega prevoznika, kar je, kot je dejala ministrica, javnofinančno izvedljivo, a je treba počakati na odločitev vlade. Trenutna letalska povezljivost je izjemno slaba, slabša je samo v Belorusiji, je bilo med drugim slišati na novinarski konferenci.
S študijo o smotrnosti ustanovitve novega nacionalnega letalskega prevoznika se je že seznanila medresorska delovna skupina, v kratkem naj bi jo obravnavala še vlada.
Rezultate dveh analiz sta danes predstavila direktor družb Melkom in Fabce Matej Eljon in ekonomist Jože P. Damijan iz svetovalnega podjetja Grant Thornton.
Kot so predstavili uvodoma, so podatke o številu potnikov v analizi spremljali agregatno, torej so šteli potnike, ki so prišli v Ljubljano in iz nje odšli. Obnova letalskega prometa po pandemiji covid-19 kaže, da so se potniki na preostalih evropskih letališčih po pandemiji covid-19 vrnili v 89 odstotkih, v Sloveniji pa le v 48 odstotkih, je dejal direktor družb Melkom in Fabce Matej Eljon.
Ko gre za podatke o premikih letal oz. letih, je stopnja obnove glede na 2019 v Ljubljani pri 68 odstotkih, v Evropi pa pri primerljivih letališčih 100-odstotna, pri vseh pa 83-odstotna. Po podatkih Združenja letalskih prevoznikov je medtem število potnikov v Sloveniji lani glede na 2019 dosegalo 56 odstotkov, v Evropi pa 81 odstotkov.
"Letalska povezljivost je slabša samo v Belorusiji"
Predlog za izboljšanje obnovitev vidijo v frekvencah letov in vzpostavitvi linij, ki so, zgodovinsko gledane, bile močne, a jih danes ni. Letalska povezljivost je izjemno slaba, slabša je samo v Belorusiji, je ob koncu poudaril Ejlon.
Do leta 2019 je bila Slovenija podobno letalsko povezljiva kot nekatere druge primerljive države, kot sta npr. Hrvaška, Češka, novembra 2019 pa je Adria šla v stečaj, potem je prišla epidemija covid-19 in od takrat je šlo samo še navzdol, je dodal ekonomist Jože P. Damijan. "Druge države so po pandemiji covid-19 dokaj dobro 'letalsko okrevale', medtem ko Slovenija ni. Smo nekje na 60 odstotkih, a bi morali biti bistveno boljši. Lani, ko so praktično vse države že dosegle povprečno letalsko povezljivost, smo v Sloveniji zabeležili izpad šeststo tisoč letalskih potnikov," je še dejal P. Damijan.
Na javni predstavitvi sta sodelovala tudi člana medresorske skupine Tanja Šarabon in Rok Marolt, ki sta predstavila poročilo o opravljenem delu ter sklepe v zvezi z izboljšanjem letalske povezljivosti Slovenije, ki jih skupina predlaga ministrstvu za infrastrukturo.
Trenutna stopnja letalske povezljivosti ima negativne vplive na slovensko gospodarstvo, je ugotovila delovna skupina. Delovna skupina kot rešitev za boljšo povezljivost vidi ustanovitev oziroma soustanovitev nacionalnega letalskega prevoznika skozi model javno-zasebnega partnerstva, je povedala Šarabonova. Ministrstvu predlagajo, da določi čim krajši časovni okvir za ustanovitev nove letalske družbe, za katero bi bilo, po besedah P. Damijana, v začetku treba vložiti od 35 do 70 milijonov evrov.
V primeru ustanovitve lastne letalske družbe bi bil po oceni avtorjev za Slovenijo najbolj primeren model partnerstva z zasebnim strateškim partnerjem. Njihov osnovni scenarij je bil najem treh manjših letal, vzpostavitev 11 linij na v preteklosti najbolj želene destinacije ter 60 tedenskih povezav, preračunali pa so tudi druge scenarije, z večjimi letali in več linijami. Gledali so na 10-letno obdobje projekcij.
Bratuškova: To še ni odločitev, da Slovenija ustanavlja letalsko družbo
"Mislim, da je vsem jasno, kako negativni so učinki slabe povezljivosti naše države. Deset mesecev so strokovnjaki delali na tem in jasno je, da je opravljeno veliko delo. Imamo dobro osnovo, da se bosta ministrstvo in vlada odločila, kako naprej. Rešitev je ustanovitev nacionalnega prevoznika. Številke kažejo, da moramo te svoje postopke nadaljevati. Pot do tam je dolga in še kar nekaj dela bo moralo biti opravljenega, ker je pravni okvir precej zahteven. Številke pa kažejo, da je Slovenija javnofinančno to sposobna izpeljati. Uspeli bomo samo, če bomo v projekt privabili strateškega partnerja. Na začetku ta družba ne bo poslovala z dobičkom, dolgoročno pa mora. Želimo, da bi bilo podjetje registrirano in imelo sedež v Sloveniji," je ob koncu konference povedala Bartuškova.
O časovnem okviru pa: "Če bo vlada projekt potrdila, govorimo o letih in ne mesecih. Če smo optimistični, bi lahko nova letalska družba s poletnim voznim redom začela leta 2025."
Poudarila je, da to še ni odločitev, da Slovenija ustanavlja letalsko družbo.
Bratuškova: Ustanovitev novega letalskega prevoznika je javnofinančno izvedljiva
Ustanovitev novega domačega letalskega prevoznika je po besedah ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek javnofinančno izvedljiva. Bi bilo pa za to optimalno najti zasebnega partnerja, tudi z vidika pridobivanja dovoljenj Evropske komisije. Pot do konkretne odločitve o ustanovitvi prevoznika je sicer še dolga, je dejala.
Kot je povedala, se začetni strošek ustanovitve novega prevoznika šteje v več deset milijonih evrov, a je javnofinančno izvedljivo. "To ni nekaj, kar bi državnemu proračunu povzročalo gromozanske probleme. Govorimo namreč o dokapitalizaciji, sredstva zanjo se namenijo iz B-bilance proračuna, in ta sredstva ne vplivajo na primanjkljaj. Ne glede na vse pa je treba tudi s tem davkoplačevalskim denarjem delati racionalno," je opozorila ministrica Bratušek.
Kot je dejala, je ustanovitev letalskega prevoznika z zasebnim partnerjem najbrž edina realna možnost, da pridemo do dobrega prevoznika, ki bo imel bazo v Ljubljani. "Če imamo partnerja z licenco, s sloti, z izkušnjami, ne bi začeli z ničle, kar je pomembno ne samo zaradi Evropske komisije, temveč tudi zaradi vseh drugih tehničnih težav," je pojasnila. Pogovori z morebitnim partnerjem sicer še ne potekajo, ker vlada za to še ni dala mandata.
Nov prevoznik bi na začetku ustvarjal izgubo
Po neuradnih informacijah medijev je pokazala, da je s propadom nacionalnega letalskega prevoznika gospodarstvo izgubilo 250 milijonov evrov, turizem pa 150 milijonov evrov. Ustanovitev novega prevoznika naj bi z vsemi pripadajočimi stroški stala sto milijonov evrov, nov prevoznik pa bi na začetku ustvarjal izgubo.
Subvencije za letalske prevoznike
V Sloveniji poskuša vlada letalsko povezljivost države izboljšati tudi s podeljevanjem subvencij letalskim prevoznikom za začetek obratovanja novih prog za prevoz potnikov na slovenska letališča, a sta na prvi razpis prispeli le dve prijavi. Letos sta predvideni še objavi dveh razpisov.
