Ministra Slovenije in BiH podpisala sporazum v korist delavcev

Sporazum celovito ureja pogoje in postopke zaposlovanja oziroma sezonskega zaposlovanja migrantskih delavcev v Sloveniji, sta prepričana ministra obeh držav. "S tem sporazumom želimo z BiH, ki je naša največja partnerica na področju zaposlovanja in s katero imamo trenutno izmenjavo okrog 38.000 delavcev, urediti zaposlovanje tako, da bo v korist obema državama, predvsem pa v korist delavcem," je izpostavil Svetlik.

Sporazum ureja postopek zaposlovanja po uradni poti Pojasnil je, da sporazum ureja postopek zaposlovanja po uradni poti, prek agencije oziroma zavoda za zaposlovanje in ne več po tako imenovanih neformalnih mrežah. Zavodi za zaposlovanje bodo tako tista inštitucija, ki bo posredovala delovna mesta in delavce, ki se bodo tako lahko tudi predhodno seznanili z delodajalci. Hkrati sporazum ureja vse postopke pri pridobivanju ustreznih dovoljenj za delo in za vračanje delavcev v domovino.

"Delavci bodo tako bolje zaščiteni, saj bodo lahko pod boljšimi pogoji prišli do dela. Hkrati pa je sporazum v korist obeh skupnosti, ker zagotavlja možnost, da se tisti, ki pridobijo neke izkušnje v Sloveniji, vračajo domov v BiH in tam morda najdejo ustrezna delovna mesta ter na ta način bogatijo ne le Slovenijo ampak tudi svojo državo," je poudaril Svetlik.

"Sporazum narejen prav v korist delavcev" Tudi Nović je prepričan, da sporazum utrjuje pravice njihovih državljanov in delavcev, ki s tem veliko pridobijo. "Delodajalci bodo imeli večjo zakonsko obvezo, da spoštujejo vse pravice, ki pripadajo zaposlenim," je prepričan Nović, ki meni, da se bo zmanjšalo ilegalno zaposlovanje.

Tako Svetlik kot Nović sta prepričana, da je sporazum narejen prav v korist delavcev. V tem smislu sta odgovorila tudi na javno protestno pismo, ki ga je danes posredovala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in v katerem protestira proti podpisu tako oblikovanega sporazuma.

Po njim dosegljivih informacijah sporazum med drugim vsebuje določilo, ki govori o tem, da se delavcu migrantu iz BiH po preteku delovnega dovoljenja za tri leta sicer omogoči vrnitev v državo zaposlitve, vendar šele po najmanj šestmesečni prekinitvi zakonitega prebivanja v Sloveniji. To delavcem onemogoči pridobitev stalnega prebivališča v Sloveniji. "Sporazum torej postavlja delavce iz BiH, ki jih bo zajemal, v diskriminatoren položaj glede na delavce iz drugih držav," menijo v ZSSS.

Svetlik: Sindikati niso dobro pogledali sporazuma Svetlik je prepričan, da sindikati niso dobro pogledali sporazuma. Po njegovih besedah sporazum namreč natančno opredeljuje, da po treh letih vsak delavec, ki ima delo za naprej, lahko ostane v Sloveniji in podaljša delovno dovoljenje ter pridobi pogoj za stalno nastanitev. Nović pa je dodal, da je mogoče sporazum, če bi se izkazalo za potrebno, tudi spremeniti.

Sporazum je posvečen zaposlovanju, ne priseljevanju Kot so naknadno sporočili z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je podpisani sporazum posvečen zaposlovanju in ne priseljevanju. Ob tem je potrebno upoštevati tudi interes BiH, da se njihovi državljani vračajo nazaj v svojo državo. "Osnutek sporazuma, v katerem je bilo vsebovano tudi za ZSSS danes sporno določilo, pa je bil že pred časom predstavljen in obravnavan na sestanku s socialnimi partnerji, ki so osnutek sporazuma tudi podprli," so poudarili na ministrstvu.

Nović je zadovoljen, da so sporazum uskladili razmeroma hitro, sedaj pa pričakuje, da ga bodo agencije za zaposlovanje tako v Sloveniji kot v BiH hitro lahko implementirale. "Mi bomo storili vse, da se ne glede na notranje težave, s katerimi se sooča BiH, sporazum čim prej implementira," je obljubil.

Parlament BiH sicer še vedno ni ratificiral konec lanskega leta spremenjenega sporazuma o socialnem zavarovanju, ki omogoča izplačilo nadomestila za brezposelnost tudi tistim delavcem BiH, ki imajo v Sloveniji prijavljeno le začasno bivališče. Po dosedanji uredbi, da nadomestilo prejmejo le delavci s stalnim bivališčem, namreč večina do tega ni upravičena.

V ZSSS zgroženi nad počasnostjo diplomacije V ZSSS so zgroženi, da BiH sprememb sporazuma še ni ratificirala. Če bi tudi bosanski delavci, ki začasno prebivajo v Sloveniji, imeli pravico do denarnega nadomestila, bi finančne obveznosti Slovenije znašale 4,4 milijona evrov. "Na ZSSS se nikoli ne bomo sprijaznili s tem, da se zaradi počasnosti mednarodne diplomacije kaznuje delavce, še manj pa s tem, da novi sporazumi vsebujejo diskriminatorne določbe," so zapisali v pismu.