SiolNET. Novice Slovenija
0,75

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Milijoni ne bodo skrajšali čakalnih vrst" #video

0,75

termometer

Čakalne dobe
Foto: Matej Leskovšek

Slovenija se mora reševanja težav s predolgimi čakalnimi vrstami lotiti z organizacijskimi ukrepi. Dokler veriga ne bo bolje organizirana, bo dodatno financiranje le metanje denarja v vrečo brez dna, so se strinjali govorci na dogodku Vzajemne.

Osrednji gost dogodka je bil Šved Arne Björnberg, direktor organizacije Health Consumer Powerhouse, ki raziskuje in primerja zdravstvene sisteme evropskih držav. Rezultate vse od leta 2005 predstavlja v okviru evropskega indeksa zdravja potrošnikov (EHCI).

Indeks meri kakovost in dostopnost zdravstvenega varstva, ki sta ob rekordnih čakalnih vrstah in v sprejemanja pomembne zdravstvene reforme pomembna tema tudi v Sloveniji. Analizo in mednarodno primerjavo reforme si lahko preberete tukaj


Preberite še:

Ukinitev dopolnilnega zavarovanja: spopad za zdravje ali delež v milijonskem kolaču

Slovenska zdravstvena reforma v mednarodni primerjavi


Samo milijoni ne bodo skrajšali čakalnih vrst

Slovenija se je na zadnjem indeksu primerjave zdravstvenih sistemov uvrstila na 16. mesto med 35 evropskimi državami, kar je za mesto slabše kot lani. Kakovost storitev ni slaba, so pa v javnem zdravstvu težava nedopustno dolge čakalne dobe.

Björnberg je po analitski raziskavi sistemov podal dve tezi:

- več denarja v sistemu ne bo (nujno) pripomoglo k skrajšanju čakalnih vrst,

- odprava čakalnih vrst je način, kako –  poleg večjega zadovoljstva uporabnikov –  prihraniti denar. Čakalne vrste torej stanejo.

"Slovenski zdravstveni sistem ni slab, potrebuje pa spremembe na področju upravljavske funkcije. Mikroinštitucij, torej bolnišnic, ne more upravljati centralna administrativna enota, menedžerji bolnišnic in vodje klinik morajo prevzeti več odgovornosti," meni sogovornik.

Pravica, ki ostane na papirju

"Pravica do zdravstvenih storitev, na katere čakaš tudi 500 dni, je pravica le na papirju," je o problematiki čakalnih vrst dejal predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln.

Björnberg pa si je prislužil aplavz z izjavo, da čakalne vrste ne morejo biti posledica finančnih omejitev, saj je sistem brez čakalnih vrst cenejši. "Čakalne vrste so posledice mentalnega stanja tistih, ki organizirajo in administrirajo sistem," je dejal.

Edini predstavnik države na dogodku, šef ZZZS Marjan Sušelj, pa je opozoril, da so čakalne vrste delno normalen pojav. "Čakalne vrste imajo pri nas, predvsem v člankih medijev, pogosto negativni prizvok, kar je z vidika bolnika verjetno res. Načeloma pa so tudi znak, da velja nek red. Izničili jih ne bomo nikdar, to bi bilo negospodarno, neracionalno."

Pa rešitve?

Björnberg je kot primer, po katerem se moramo zgledovati, večkrat omenil Makedonce, ti so z digitalizacijo občutno skrajšali čakalne vrste, na indeksu EHCi pa pridobili 11 mest (s 27. na 16. mesto). Sistem po poročanju tujih medijev zdaj že uvajajo tudi v Srbiji, Björnberg je v naboru rešitev predlagal, da jim sledimo tudi Slovenci. Pred kratkim je sistem predlagal tudi Ircem, ki imajo največjo težavo s čakalnimi vrstami.

Zakaj naj bi bil makedonski sistem dober? Integriran sistem zdravnikom omogoča dostop do centralizirane baze podatkov, kjer so zbrani zapisi vseh specialistov, ki so obravnavali bolnika. Za namestitev sistema ni treba kupovati praviloma drage programske opreme, saj omogoča povezljivost različnih sistemov bolnišnic v nacionalno bazo.

Po mnenju Sušlja bi bilo smiselno nagrajevati izvajalce z ničelnimi ali urejenimi čakalnimi dobami

Vlada daje milijone, čakalne vrste pa daljšajo. Zakaj?

Vlada je na današnji seji potrdila predlog posebnega projekta, katerega cilja sta skrajšanje čakalnih dob in povečanje kakovosti zdravstvene obravnave. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je po seji vlade dejala, da bodo oblikovali time. Zdravstveni delavci iz tima, ki bodo vključeni v projekt, bodo nagrajeni z do 25 odstotki variabilnega dela plače. Ocenjena vrednost projekta je 36 milijonov evrov.

A zakaj se je kljub ukrepom, za katere proračun daje na desetine milijonov evrov, v mandatu te vlade število čakajočih povečalo s 170 na 230 tisoč? To smo vprašali nekdanjega ministra Dorjana Marušiča.

[video: 62475 / ]

Tudi med državnimi bolnišnicami so izjeme

Sogovorniki so se strinjali, da se priprave reforme ne sme prepustiti politiki. "Pri nas bi reformo delala politika, a jasno smo slišali, da so politiki v zdravstvu diletanti. Prepustimo to strokovnjakom," je dejal.

Marušič je mnenja, da samo več denarja ne bo dovolj: "Verjamem v avtonomnost in poslovno strokovnost menedžemnta. Kakovost imamo, ko so v mojem mandatu akreditirali tri slovenske bolnišnice, so dejali, da takih bolnišnic v ZDA nimajo. Bolnišnice, kot sta Golnik in Soča, so dokaz, da je mogoče."

Tudi Sušelj meni, da je treba popraviti napake in odklone v organizaciji zdravstva. "In ne čakajmo politike, da bo spremenila svet," je dejal. Po njegovem mnenju je povečanje prispevkov za zdravstvo neizogibno, saj so se prilivi v krizi precej zmanjšali, hkrati pa Sloveniji napovedujejo demografske smernice, ki s seboj prinašajo večje potrebe po trdnem zdravstvenem sistemu.

Nizozemci kraljujejo

V primerjavi zdravstvenih sistemov že leta kot najboljša država kraljuje Nizozemska. "Nihče jih ne more spraviti s trona," je v šali dejal Björnberg. 

Zakaj njihov zdravstveni sistem deluje? "Uporabili so uveljavljeno prakso iz industrije: najeli najboljše strokovnjake in jih prisilili, da so se začeli pogovarjati z uporabniki sistema, torej državljani. Vedeli so, da excelova tabela ne bo rešila težav," je dejal sogovornik.

Poudaril je tudi, da je njihov sistem med najdražjimi, a predvsem zato, ker imajo visok delež hospitalizacije bolnikov.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 9
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin