Ponedeljek, 6. 2. 2017, 4.00
6 let, 6 mesecev
Ukinitev dopolnilnega zavarovanja: spopad za zdravje ali delež v milijonskem kolaču
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
34
Usoda zdravstvene reforme, ki bo še dober mesec dni v javni razpravi, bo precej odvisna od (ne)uspešnosti lobistov in interesnih skupin. Ukrepi jih bodo neposredno finančno prizadeli, zato vse bolj delujejo proti sprejetju nove zdravstvene zakonodaje.
Najpomembnejši ukrep, ki ga načrtuje ministrica Milojka Kolar Celarc in s katerim bi dodatno napolnili zdravstveno blagajno, je namreč ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Iz rok zasebnih zavarovalnic bi pod okrilje javnega Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) prenesli za več kot 470 milijonov evrov letnih zavarovalnih premij. Vzajemna, Adriatic Slovenica in Triglav Zdravstvena od tega samo za svoje delovanje porabijo okoli 50 milijonov evrov. Toliko denarja bi torej prihranil zdravstveni sistem.
Preberite več:
Reforma: kdo bo za obisk pri zdravniku plačeval več in kdo manj
Milijoni za oglaševanje
Če bi morala katera od zavarovalnic zaradi izgube glavnine posla zapreti vrata, pa bi to pomenilo ogromno izgubo za oglaševalce, lobiste, poslovne partnerje in tudi njihove vodstvene delavce.
Štirje že poskušali in pogoreli
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je poskušal ukiniti že Dušan Keber, ki je bil minister za zdravje v obdobju od leta 2000 do 2004. V poskusih so mu sledili ministri Dorijan Marušič, Tomaž Gantar in Alenka Trop Skaza, vendar so bili vsi neuspešni.
Vendarle ima Kolar-Celarčeva več možnosti, saj se je o napovedanih ukrepih in posledicah za državni proračun uskladila z ministrico za finance Matejo Vraničar Erman, podpira pa jo tudi predsednik vlade Miro Cerar.
Samo pri Vzajemni letni oglaševalski proračun sega v milijone evrov. Tu so tudi sponzorska sredstva, ki jih delijo sindikatom, združenjem in drugim organizacijam. Veliko denarja zavarovalnice porabijo za nakupe informacijskih sistemov, svetovalne študije …
Sporni posli in tožbe
Zaradi velikega denarnega toka in premoženja, ki ga upravlja, je bila Vzajemna v preteklosti v primežu različnih interesnih skupin. Trošenje denarja za projekte, ki obstajajo zgolj na papirju, sklepanje močno preplačanih svetovalnih pogodb s prijateljskimi podjetji in nekdanjimi predsedniki uprav so bili le nekateri od očitkov.
Zaradi spornih poslov sta morali nekdanji upravi Vzajemne pod vodstvom Marka Jakliča in Boštjana Averja celo na sodišče. Jakliču so na tožilstvu očitali, da je sklepal fiktivne pogodbe in preplačeval informacijske storitve, del tega denarja pa naj bi se na Hrvaškem vrnil v njegove roke. Konec leta 2015 ga je sodišče oprostilo obtožb.
Vzajemna je imela v letu 2015 za okoli 27,6 milijona evrov obratovalnih stroškov.
Proti Averjevi upravi so medtem vložili za več milijonov evrov odškodninskih tožb zaradi domnevnih nepravilnosti. Njihov izplen je katastrofalen, saj je Vzajemna skoraj vse že izgubila, ob tem pa je imela z njimi za več sto tisoč evrov sodnih stroškov.
Zakaj bi ministrica ukinila Vzajemno
Kolar-Celarčeva, ki je v letih od 2011 do 2013 vodila Vzajemno in dodobra spoznala njen ustroj, ima tudi zato samo en cilj: ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
"Postavlja se vprašanje potrebnosti treh zavarovalnic ob tem, da med njimi veljajo oligopolne razmere in ni konkurence (pri tem pa se plačujejo obratovalni stroški za vse zavarovalnice). Premija se namreč med zavarovalnicami skoraj ne razlikuje, saj zavarujejo identičen zavarovalni produkt," so pojasnili na ministrstvu.
"Dopolnilno zdravstveno zavarovanje ima veliko pomanjkljivosti. Premija je izrazito regresivna, saj je enaka za vse zavarovance pri eni zavarovalnici, ne glede na finančno moč posameznika. Z zdravstvenim nadomestilom se to odpravlja, saj bo njegova višina odvisna od dohodka posameznika. S tem se povečuje solidarnost v sistemu," so še dodali.
Kot smo poročali, bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje nadomestila posebna dajatev. Bila bi obvezna, tako kot do zdaj pa bi jo zavarovanci plačevali od neto prejemkov. 80 odstotkov ljudi bi plačevalo nekaj evrov manj, dodatno pa bi obremenili bolj premožne.
Najmanj 10 odstotkov premije gre za stroške
Zakaj so potrebne tri zavarovalnice za zavarovanje, za katero je zavarovanih več kot 95 odstotkov populacije, ki je zavezana k doplačevanju zdravstvenih storitev?
"Učinkovitost se meri tudi z višino obratovalnih stroškov," poudarjajo na ministrstvu. Zdravstvene zavarovalnice za stroške, kot so plače, dobički, nagrade upravam, trženje in zavarovalno-tehnične rezervacije, namenijo okoli 10 do 15 odstotkov zbrane premije. Skupno torej okoli 50 milijonov evrov. ZZZS na drugi strani za obratovanje porabi okoli 1,8 odstotka svojih prihodkov oziroma okoli 44 milijonov evrov.
"Niso pa zavarovalnice predstavile nobene analize, kjer bi prikazale svojo učinkovitost pri nižanju lastnih izdatkov. Poleg tega se pojavlja vprašanje, zakaj so potrebne tri zavarovalnice za zavarovanje, za katero je zavarovanih več kot 95 odstotkov populacije, ki je zavezana k doplačevanju zdravstvenih storitev. Tudi usmeritev EU je bila, da se doplačevanje k zdravstvenim storitvam odpravi," so dodali na ministrstvu.
Za kaj zavarovalnice porabijo denar
Vzajemna, ki je letu 2015 zbrala za 266 milijonov evrov premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je imela ob tem za okoli 27,6 milijona evrov obratovalnih stroškov oziroma za šest odstotkov več kot v letu 2014. Od tega je šlo:
- več kot sedem milijonov evrov za pridobivanje zavarovanj (trženje …),
- devet milijonov evrov za plače zaposlenih,
- dober milijon evrov za stroške amortizacije,
- več kot 10 milijonov evrov za stroške materiala, storitev in druge stroške.
Za največ so se v Vzajemni zvišali stroški pridobivanja zavarovanj. Podobno je bilo pri Triglavu Zdravstveni, kjer so v letu 2015 zbrali za 108 milijonov evrov premij, obratovalnih stroškov pa je bilo za okoli 13 milijonov evrov. V Adriaticu Slovenici so jih medtem "na račun bolj učinkovitih procesov" znižali za dobrih sedem odstotkov.
"Stroški so nizki"
"Vse operativne stroške, v katere so vključeni tudi stroški oglaševanja, ohranjamo v okviru 11 odstotkov zbrane premije. Pri oglaševanju smo zelo zmerni in eden od najmanjših oglaševalcev kljub zelo konkurenčnemu trgu," so povedali v Vzajemni.
Vendar pa morajo kot vsaka druga zavarovalnica ali gospodarska družba skrbeti za priliv novih zavarovancev in ohranjanje portfelja. Zato morajo del sredstev nameniti za promocijo svoje ponudbe, saj so tudi tekmeci prisotni tako v medijih kot na terenu, na primer pri ponudbi dopolnilnega zavarovanja s popusti ob zavarovanju hiše ali avta.
Nasprotno, administrativni stroški so v primerjavi z mednarodnimi standardi nizki. To so po besedah pristojnih v Triglavu Zdravstveni ugotovili strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki jih je za pripravo Analize zdravstvenega sistema v Sloveniji najelo ministrstvo za zdravje.
"Jemanje iz levega namesto iz desnega žepa"
Na zavod, ki upravlja 2,5-milijardni proračun za zdravstvo, vrsto let letijo očitki o (ne)učinkovitosti delovanja.
Zavarovalnice, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pričakovano nasprotujejo njegovi ukinitvi.
V Vzajemni ga vidijo "kot jemanje denarja ljudem iz levega namesto iz desnega žepa". "Ljudje bomo še vedno plačevali, storitve pa bodo še vedno enako nedostopne, saj bi se morala prava zdravstvena reforma lotiti temeljev – organizacije zdravstva," so pojasnili.
V Triglavu Zdravstveni opozarjajo tudi na pomanjkanje informacij: "Kot na primer, kaj bo standard zdravstvenih storitev, ki ga lahko ljudje za zbrani denar pričakujejo, in kaj bo nadstandard, ki ga bodo morali dodatno plačevati."
"Dajte nam več pooblastil"
Vsi v en glas poudarjajo, naj se ministrica raje loti izboljšave oziroma nadgradnje obstoječega sistema, ki naj bi bil dober in učinkovit.
"Ključna težava je, da zavarovalnice ne moremo biti aktivni zakupnik storitev in se konkurenčno bojevati za najboljše storitve za svoje zavarovance," so povedali na Vzajemni. Zavarovalnice namreč ne sodelujejo pri pogajanjih ZZZS o cenah zdravstvenih storitev in pripomočkov. Torej ne morejo nikakor vplivati na višino svojih obveznosti.
"Ne glede na veliko omejenost pri nadzoru pa vseeno na letni ravni odkrijemo napake v vrednosti več kot enega odstotka vse premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. S predvideno ukinitvijo bo ukinjen tudi ta nadzor," so opozorili v AS.
Predlagajo uvedbo tako imenovanega nizozemskega modela, ki ga v javnosti zagovarjajo že nekaj let in v katerem je prostor tudi za zdravstvene zavarovalnice. Vzajemna, Adriatic Slovenica in Triglav Zdravstvena tako ne bi le doplačevale za nekatere storitve, temveč bi jih krile v celoti. Naposled bi jih spustili k pogajalski mizi, na primer s specialisti in proizvajalci zdravil, s čimer bi jim omogočili večje prihranke.
Več kot 150 tisoč evrov letne plače
Uprava Vzajemne, v kateri so Aleš Mikeln, Neven Cvitanović in Katja Jelerčič, je za delo v letu 2015 prejela skupno okoli 439 tisoč evrov, od tega samo njen predsednik Mikeln okoli 153 tisoč evrov bruto, kar vključuje tudi 23 tisoč evrov nagrade.
Ob tem je nadzorni svet, ki mu predseduje Aleksandra Podgornik in ima sedem članov, prejel za več kot 93 tisoč evrov bruto sejnin in povračil stroškov. Nadzorniki so za sodelovanje v različnih komisijah prejeli še dodatnih 12 tisoč evrov bruto.
Uprava Triglava Zdravstvene, ki zbere 60 odstotkov manj premij od Vzajemne, je "cenejša" in stane 317 tisoč evrov, vendar sta njena člana deležna višjih prejemkov. Predsednica uprave Meta Berk Skok je za delo v letu 2015 dobila okoli 168 tisoč evrov bruto, od tega visokih 36 tisoč evrov nagrade. Član uprave Simon Vidmar je medtem dobil nekaj manj kot 150 tisoč evrov bruto. Za nadzornike v Triglavu Zdravstveni namenijo le nekaj tisoč evrov.
Z dežja pod kap
Nasprotniki zdravstvene reforme utemeljeno opozarjajo tudi na vprašanje, kaj se bo zgodilo s 470 milijoni evrov zavarovalnih premij, ki jih bo ministrstvo preusmerilo v zdravstveno blagajno oziroma v ZZZS.
Na zavod, ki upravlja 2,5-milijardni proračun za zdravstvo, vrsto let letijo očitki o (ne)učinkovitosti delovanja in rastočih obratovalnih stroških ter tudi o darežljivem financiranju projektov organizacij, iz katerih prihajajo člani upravnega odbora ZZZS, ki odločajo o usodi generalnega direktorja.
Več o tem:
Zdravstveni mastodont, ki dobi vse več, a ima vedno premalo
ZZZS: jemljejo bolnikom in dajejo podpornikom Fakina
Zdravstvena reforma naj bi pripeljala tudi do večje učinkovitosti pri delovanju ZZZS.
"Z davčno (in ne zdravstveno) reformo rinemo v monopol in državno upravljanje s popolnim nadzorom politike. To je popolnoma nasprotna smer, kot jo poznajo kakovostni sistemi po Evropi. Smo pa zavarovalnice še edine, ki v obstoječem sistemu nekaj nadziramo in opozarjamo na nepravilnosti, zdaj bi to oviro seveda radi odstranili," so dejali v Vzajemni.
Po njihovem bi se bilo smiselno vprašati, ali smo s tem predlogom zakona kakor koli rešili vprašanje nedavne Tarče o zdravstvu, ki je v dveh oddajah lepo pokazala na nepravilnosti.
Ministrstvo: ZZZS bo bolj učinkovit
Na ministrstvu za zdravje se z očitki, da denar preusmerjajo v zdravstveno blagajno, ki naj ne bi bila učinkovita pri svojem delovanju, ne strinjajo. ZZZS bo imel namreč v predlogu novega zakona drugačne pristojnosti in večjo odgovornost pri razdeljevanju sredstev.
Po predlogu zakona dobiva vlogo aktivnega kupca, s tem pa tudi odgovornost za postavitev minimalnega standarda kakovosti storitev in materiala, zahtevanega pri plačilu zdravstvenih storitev. Obenem bo imel ZZZS tudi stalno nalogo posodabljanja obračunskih modelov in cen. V teh dneh bi morala zaživeti tudi centralna baza cen zdravstvenih zavodov, ki bo omogočila direktorjem racionalnejše nakupe.
Spreminjajo se tudi organi ZZZS. Po zdajšnji ureditvi ima generalnega direktorja, 11-članski upravni odbor in 45-člansko skupščino. Po novem bi imel le generalnega direktorja in devetčlanski svet. Vse to naj bi pripeljalo do večje učinkovitosti pri delovanju ZZZS.
Nedavno je sicer državni zbor za novega generalnega direktorja nepričakovano imenoval Marjana Sušlja. S tem se je končala dolgoletna vladavina Sama Fakina na čelu javnega zavoda.
Kaj še lahko reši zdravstvene zavarovalnice
Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi po vsej verjetnosti pomenila konec specializiranih zavarovalnic Vzajemna in Triglav Zdravstvena. Adriatic Slovenica se medtem ukvarja z vsemi premoženjskimi in življenjskimi zavarovanji in bi ob ukinitvi morala odpustiti 200 od več kot tisoč zaposlenih.
Na ministrstvu za zdravje so kljub temu prepričani, da bi lahko zdravstvene zavarovalnice izpad posla nadomestile z drugimi produkti, kot so dodatna in nezgodna zavarovanja ter zavarovanja za tujino. Ta se danes sklepajo v omejenem obsegu, z njimi pa zavarovalnice zberejo le nekaj odstotkov prihodkov.
V zadnjih treh letih so se v Vzajemni aktivno ukvarjali s tem, tako da so zmanjševali odvisnost od dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. "V primerjavi s preteklostjo smo naredili kar velik korak in do leta 2018 načrtujemo 15 milijonov premije na leto, obenem razmišljamo tudi o še dodatni ponudbi," so povedali. Težave v Sloveniji so v nizki kupni moči prebivalstva in vsesplošni nizki stopnji zavarovanosti. V zdravstvu pa tudi zato, ker v teoriji in na papirju ljudem država obljublja vse pravice, tako da zdravi posameznik težko pomisli na dodatna zavarovanja. "Šele v primeru bolezni smo pogosto soočeni z dejstvom, da je marsikatera pravica skoraj nedostopna," so poudarili v Vzajemni.
"Ne nazadnje so tudi zavarovanci slabo informirani ali pa sploh niso informirani o pravicah, ki jih imajo, kar je težava zavarovalnic, da bi razvijale, tržile in uspešno sklepale dodatna zavarovanja,” se strinjajo v AS.
34