Volitve 2026
Nedelja, 1. 3. 2026, 4.00
3 tedne, 4 dni
Milan Kučan: Volitve bodo odločale med demokracijo in razgradnjo države
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,82
Kučan poudarja, da so tokratne volitve posebne zaradi globalnih razmer: svet naj bi vstopal v obdobje geopolitičnih napetosti, razkrajanja mednarodnega prava in rasti avtokratskih režimov. Po njegovem mnenju bodo slovenski volivci odločali, ali bo država ostala na poti demokratične, socialne in pravne skupnosti ali pa se bo pomaknila proti modelom, ki temeljijo na trdi oblasti in izključevanju.
V intervjuju za Delo je prvi predsednik Slovenije Milan Kučan govoril o pomenu prihajajočih volitev, stanju demokracije, delovanju sedanje vlade in političnih konceptih opozicije. Poudaril je, da bo izid glasovanja določil dolgoročno smer države in njen položaj v spremenjenih mednarodnih razmerah.
Po Kučanovih besedah so letošnje volitve posebne zaradi širšega zgodovinskega trenutka, ki ga zaznamujejo okoljske spremembe, geopolitična preoblikovanja in razgradnja mednarodnega pravnega reda. Volivci bodo po njegovem mnenju odločali med politiko, ki krepi skupnost in solidarnost, ter politiko, ki ponuja parcialne rešitve in razdružuje družbo.
"Rečeno preprosto: te volitve odločajo med politiko, ki gradi, in politiko, ki ruši. Politika, ki gradi, zaznava in krepi zavest, da smo državljanska in nacionalna skupnost. Skupnost, v kateri smo vsi povezani, solidarni, drug od drugega odvisni in vsi skupaj odgovorni za prihodnost. Politika, ki tega ne vidi, je izključujoča in ponuja le parcialne rešitve, ki bi ji omogočile dostop do oblasti, do vladanja," je dejal.
Opozorila glede sprememb ustave
Posebej kritičen je do političnih idej o drugi republiki in ustavnih spremembah, ki jih povezuje z opozicijskim taborom okoli Slovenske demokratske stranke in njenega predsednika Janeza Janše, ki ga sicer nikoli ne omeni. "Predsednik Slovenske demokratske stranke, ki je bila včasih socialdemokratska, me kot oseba ne zanima. Presojam le njegovo politiko in njegove politične koncepte. Ti so po mojem mnenju skrajno problematični, nedemokratični in avtokratski. Spadajo v miselni tok internacionale skrajno desnih strank, kjer je skupaj z Orbanom, Marine Le Pen in podobnimi," pojasnjuje.
Takšne pobude pa po njegovem razumevanju pomenijo poseg v temeljni družbeni dogovor, na katerem je nastala slovenska država. Opozarja, da bi ustavna večina lahko prinesla spremembe institucionalnega sistema, nadzornih organov, sodstva in medijev ter odmik od temeljnih ustavnih vrednot.
V mednarodnem kontekstu Kučan opozarja na spremembe v vlogi Nata in kritično omenja politiko Donalda Trumpa, ki naj bi po njegovem vplivala na odnose med ZDA in Evropo.
Ocena stanja demokracije
Slovenijo opisuje kot državo, ki še vedno deluje kot demokratična in pravna država, vendar dodaja, da tudi avtokratski sistemi pogosto formalno ohranjajo institucije. Po njegovih besedah se slovenska pravna država še naprej upira pritiskom, čeprav so ti vztrajni.
Pogled na delo vlade
Sedanjo vlado ocenjuje kot uspešnejšo, kot ji priznava javna razprava. Navaja ukrepe na področjih socialne politike, pokojnin, stanovanj, znanosti in zdravstva ter meni, da se je lotila tem, ki so se jim prejšnje vlade izogibale. Opozarja tudi, da posamezne afere ne bi smele zasenčiti celotne slike opravljenega dela. "Proti koncu mandata se navadno izogibajo radikalnim ukrepom, ki posegajo v interese vplivnih družbenih skupin, zato sklepajo kompromise. No, s tega vidika je sedanja vlada vendarle drugačna. Lotila se je tudi ukrepov, ki so kompleksni, dolgoročni in ji gotovo ne prinašajo samo pozitivnih točk. Oguljena fraza pravi: državnik razmišlja dolgoročno, politik pa samo za en mandat. Je pa v njej nekaj soli," je dodal.
Meni, da je sedanji premier Robert Golob "v politični prostor prinesel izkušnjo podjetnika uspešnega podjetja. Potem je še pravi čas spoznal, da vlade in države ni mogoče upravljati tako kot podjetje." Dotaknil se je tudi KPK in dejal: "Mislim, da je ta polemika primerna priložnost za resen premislek o razmerju med predsednikom vlade in ministri. Vlada je kolektivni organ, zahteva vodenje. Kot prvi minister ima večje odgovornosti. Z večjo odgovornostjo ima tudi nekaj večjih pooblastil."
Upad zaupanja v politiko pripisuje dolgotrajnim strankarskim sporom, obračunavanju s preteklostjo in ostri politični retoriki. Fragmentacijo političnega prostora vidi kot problematično, saj po njegovem mnenju zmanjšuje stabilnost in otežuje oblikovanje dolgoročnih politik.
Ključni izzivi prihodnosti
V intervjuju za Delo Kučan opozori tudi na spremembe v globalni politiki, vlogo vojaških zavezništev ter vprašanja varnosti in suverenosti. Poudarja pomen mednarodnih pogodb za stabilnost meja in opozarja na širjenje skrajno desnih političnih tokov v Evropi.
Med strateškimi vprašanji, o katerih bodo po njegovem odločale volitve, izpostavlja varnost, razvoj, samooskrbo, upravljanje naravnih virov, socialne razlike ter odnos politike do javnega interesa in skupnosti.
