Spotkast
Volitve 2026
Janez Janša
Robert Golob
Sreda, 25. 2. 2026, 4.00
4 tedne
Javnomnenjska anketa
Dvoboj med Janšo in Golobom vse bolj tesen #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Razlika med Robertom Golobom in Janezom Janšo se po najnovejši javnomnenjski raziskavi Valicona za Siol še zmanjšuje. Med opredeljenimi volivci znaša le približno pol odstotne točke, kar potrjuje, da se tekma vse bolj zaostruje. Po oceni političnega analitika in dekana UL FDV dr. Sama Uhana meritve potrjujejo nadaljevanje trenda približevanja dveh največjih strank ter vse bolj bipolarno odločanje volivcev. Manjši ali novi politični akterji ob tem razmerja moči ne spreminjajo bistveno, temveč posegajo predvsem znotraj obstoječih političnih bazenov – pri Demokratih Anžeta Logarja se tako kaže, da podporo največ pridobivajo znotraj volilnega telesa največje opozicijske stranke SDS.
Uhan je v pogovoru za Spotkast ocenil, da novi ali manjši politični akterji kljub vstopu v kampanjo ne posegajo v politični prostor na način, kot so si sami predstavljali ali kot so napovedovali nekateri analitiki (med njimi stranke Demokrati.Anžeta Logarja, Prerod, Mi, socialisti! in Resni.ca). Kot pojasnjuje, je bil njihov začetni prebojni potencial povezan predvsem z večjo medijsko pozornostjo ob pojavu, vendar se je ta postopoma izčrpal, zagon pa slabi. Volilno telo se tako vse bolj vrača k dvema največjima političnima akterjema.
Logar posega v prostor SDS – širšega preboja proti sredini ni
Kot ocenjuje Uhan, ima stranka Anžeta Logarja stabilno podporo, ki se ne povečuje niti ob zmanjševanju deleža neopredeljenih, pri čemer naj bi podporo pridobivala predvsem iz največje opozicijske stranke, kjer ima Logar svoj politični domicil.
Uhan pove, da se pričakovanja o oblikovanju močnejšega sredinskega bloka ne uresničujejo, saj se politični prostor vse bolj zapira v izbiro med večjima političnima taboroma.
Na drugi strani pa, kot pojasnjuje Uhan, pojavljanje Preroda za zdaj ne posega v podporo Gibanja Svoboda, čeprav se je to sprva kazalo kot ena od možnih smeri prerazporejanja glasov. Podobno velja za Mi, Socialisti!, ki po njegovih besedah ne posegajo v volilno telo Levice. Ta se je skupaj z Vesno utrdila in se po njegovi oceni oddaljila od scenarija morebitnega izpada iz parlamenta. Igralci, ki se borijo za vstop v parlament, tako delujejo na predvidljiv način.
Razlika med SDS in Gibanjem Svoboda ostaja okoli treh odstotnih točk
Pri prvi izbiri največ podpore še naprej uživa SDS, ki bi jo izbralo 23,8 odstotka vprašanih. Gibanje Svoboda sledi z 20,6 odstotka, razlika med največjima strankama pa tako ostaja razmeroma majhna. Na tretjem mestu so Socialni demokrati s 7,6 odstotka podpore. Sledijo Demokrati s 6,8 odstotka, skupna lista Levica in Vesna s 5,9 odstotka ter skupna lista NSi, SLS in Fokus s 5,2 odstotka. Prerod dosega 4,0 odstotka, Resni.ca 3,9 odstotka, medtem ko SNS 3,5 odstotka podpore. Preostale stranke ostajajo pod tremi odstotki. Neopredeljenih je 10,3 odstotka vprašanih.
SDS in Svobodo med opredeljenimi loči le pol odstotne točke
Med opredeljenimi volivci je razmerje med največjima strankama še tesnejše. SDS dosega 25,9 odstotka podpore, Gibanje Svoboda pa 25,4 odstotka, kar pomeni, da ju loči le približno pol odstotne točke. Na tretjem mestu so Socialni demokrati z 9,4 odstotka podpore, sledijo Demokrati z osmimi odstotki. Skupna lista Levica in Vesna dosega 7,1 odstotka, skupna lista NSi, SLS in Fokus pa 6,6 odstotka.
Tik nad parlamentarnim pragom je Prerod s 4,6 odstotka podpore. Druge stranke ostajajo pod štirimi odstotki, pri čemer SNS dosega 2,8 odstotka, Resni.ca 2,5 odstotka, Pirati dva odstotka, Mi, socialisti! 1,8 odstotka, Glas upokojencev ter skupna lista Zeleni Slovenije in Stranka generacij po 1,2 odstotka, druge stranke pa 1,6 odstotka.
Predpostavka varnosti in stabilnosti je v sedanjih razmerah pomembna vrednota, tudi v globalnem kontekstu. Po oceni dr. Sama Uhana taktika dela opozicije s katastrofičnim narativom ni posebej uspešna, saj empirični podatki, tudi iz Eurobarometra, kažejo razmeroma veliko zadovoljstvo ljudi z razmerami ob seveda, dolžni kritičnosti.
Tudi ta razporeditev po oceni Uhana potrjuje, da se politična tekma vse bolj koncentrira okoli dveh največjih akterjev. Uhan ocenjuje, da se volilno telo postopoma razporeja med dva večja politična bloka, medtem ko prostor za izrazitejši preboj novih ali manjših političnih projektov ostaja omejen.
Projekcija sedežev: največjima strankama po 27
Ocena razporeditve mandatov kaže na zelo izenačeno razmerje moči med največjima strankama. Tako SDS kot Gibanje Svoboda bi po projekciji prejela po 27 poslanskih sedežev. Med preostalimi strankami bi Socialni demokrati dobili devet sedežev, Demokrati osem, skupna lista Levica in Vesna sedem, skupna lista NSi, SLS in Fokus šest, Prerod pa štiri sedeže.
Takšna razporeditev mandatov po oceni dr. Uhana kaže v smeri zelo tesnega izida. Ob tem poudarja, da so napovedi o prihodnji koaliciji v tem trenutku predvsem špekulacija, saj trenutna razmerja moči dopuščajo več možnih razpletov. Kot ugotavlja, se glede na projekcije nakazujejo tri možnosti: levosredinska, desnosredinska ali širša kombinacija, ki bi zahtevala dodatna povolilna usklajevanja.
Parlament ima skupaj 90 sedežev, pri čemer sta dva poslanska mandata zagotovljena predstavnikoma italijanske in madžarske narodne skupnosti. Za oblikovanje parlamentarne večine je potrebnih 46 poslanskih glasov.
Volilna udeležba
Uhan ocenjuje, da ankete običajno nekoliko precenjujejo dejansko volilno udeležbo, hkrati pa ne pričakuje izrazito nizke udeležbe. Z zaostrovanjem kampanje in večjo politično mobilizacijo se lahko interes za volitve še poveča, zato je po njegovi oceni realno pričakovati udeležbo vsaj na ravni prejšnjih volitev.
Podatki o napovedani udeležbi sicer kažejo razmeroma visoko mobilizacijo volivcev. Kar 56,7 odstotka vprašanih odgovarja, da bi se volitev zagotovo udeležili, dodatnih 23,8 odstotka pa, da bi se jih verjetno udeležili. Skupno tako 80,5 odstotka vprašanih navaja, da bi se volitev verjetno ali zagotovo udeležili. Na drugi strani deset odstotkov vprašanih navaja, da se volitev zagotovo ne bi udeležili, 9,6 odstotka pa, da se jih verjetno ne bi udeležili.
Uhan: "Vse tri vladne stranke v resnici utrjujejo svojo pozicijo, hkrati pa se je nekoliko zmanjšala nevarnost razpršitve glasov."
Priljubljenost politikov
Med ocenjenimi politiki najvišjo povprečno oceno dosega predsednica republike Nataša Pirc Musar (3,2). Sledita Matjaž Han in Urška Klakočar Zupančič z oceno 2,8 ter Anže Logar in Luka Mesec z oceno 2,7. Predsednik vlade Robert Golob in predsednik SDS Janez Janša dosegata enako povprečno oceno 2,6. V skupini z oceno 2,5 so Asta Vrečko, Vladimir Prebilič in Jernej Vrtovec. Povprečno oceno 2,4 dosegajo Uroš Macerl, Marko Lotrič, Tina Bregant in Urša Zgojznik, Miha Kordiš ima oceno 2,3, najnižjo povprečno oceno med navedenimi pa dosega Zoran Stevanović (2,0).
