Sreda, 4. 9. 2024, 9.14
1 ura, 50 minut
Metka Tekavčič oproščena obtožb v aferi v zvezi z izplačilom dodatkov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
"Mene je ta zadeva skozi leta izčrpala in nikakor si ne želim, da bi se takšne stvari ponovile in zgodile še komurkoli," je dejala Metka Tekavčič, profesorica na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in nekdanja dekanja na tej ustanovi.
Metka Tekavčič, nekdanja dekanja Ekonomske fakultete v Ljubljani, je bila oproščena obtožb o zlorabi uradnega položaja v zvezi z izplačevanjem dodatka za stalno pripravljenost. Sodišče je v obrazložitvi zadeve, ki se je vlekla osem let, navedlo, da ni dokazov o krivdi obdolžene.
"Vesela sem, da je ta saga dobila epilog, trajala je čisto predolgo. Dejstvo je, da je šlo na začetku za zelo razvpito medijsko afero, tudi medijski linč, v katerem se univerza ni najbolj znašla, bila je v krču, reagirala je panično, vendar pa je razplet dogodkov pokazal, da je bilo področje izplačevanja dodatkov zelo neurejeno, zakonodaja pa nedodelana," je povedala Metka Tekavčič, profesorica na ljubljanski ekonomski fakulteti, ki smo jo prosili za komentar ob razsodbi.
Spomnimo, afera z izplačili dodatkov s stalno pripravljenostjo se je začela po tem, ko je inšpektorat za javni sektor leta 2015 opravil nadzor nad poslovanjem 11 fakultet univerze, pri tem pa pri devetih ugotovil, da so nezakonito izplačevale dodatek za stalno pripravljenost. Teh dodatkov naj bi od leta 2012 do 2014 izplačale za nekaj manj kot 781 tisoč evrov bruto. Fakultetam je inšpektorat naložil popravljalne ukrepe, v okviru katerih so z zaposlenimi sklenile dogovore o vračilu denarja v višini nekaj več kot 443 tisoč evrov.
Obtožnica je štiri profesorje ljubljanske ekonomske fakultete – nekdanjega dekana Dušana Mramorja, Metko Tekavčič, Polono Domadenik in Mojco Indihar Štemberger – bremenila zlorabe uradnega položaja. Razen zoper Tekavčič, ki jo je sodišče zdaj oprostilo obtožb, je zadeva za ostale obtožene lani zastarala.
"Šlo je za politični pregon, ne za pravo!"
"Upam si trditi, da je šlo za politični obračun znotraj takratne vlade Mira Cerarja z ministrom za finance Dušanom Mramorjem. Želim si, da bi se iz tega vsi naučili, da kazenski pregon ne more biti sredstvo za razreševanje političnih konfliktov. Še dodatno pa me žalosti dejstvo, da sta bila tako finančni minister kot predsednik vlade učitelja na isti univerzi," je dodala Tekavčič.
Po njenih besedah je šlo za afero, uperjeno proti Univerzi v Ljubljani, ki se je začela znotraj vlade in ne pravosodja, ki se je žal leta in leta moralo ukvarjati s posledicami konfliktov znotraj vlade in nejasnih zakonskih rešitev.
Lahko upamo, da je danes področje dodatkov bolje urejeno? "Mislim, da je, vsekakor pa je treba rešitve domisliti. Predvsem pa kazensko pravo ni ustrezen način za reševanje sistemskih težav, saj prinaša veliko negativnih posledic za vse vpletene, še zlasti ker postopki trajajo zelo dolgo časa in hkrati povzročajo enormne stroške proračunu," je poudarila Tekavčič.
Nenavadno se ji je tudi zdelo, da v postopek niso vključili vseh fakultet in je tožilstvo na nekaterih postopek ustavilo iz neznanega razloga. "Vse pa nas je pretresla sodba Gabi Čačinovič Vogrinčič s fakultete za socialno delo, častni meščanki in eni najplemenitejših ljudi (sodišče jo je v aferi dodatkov za stalno pripravljenost obsodilo na pogojno kazen, op. a.). Tu sploh ni šlo za pravo, ampak politične obračune," je prepričana nekdanja dekanja.
Na specializirano državno tožilstvo smo poslali vprašanje, ali se nameravajo na razsodbo pritožiti. Odgovore še čakamo in jih bomo objavili po prejemu.
