Četrtek, 18. 7. 2024, 22.10
3 mesece, 2 tedna
Med lastniki zemljišč za regijsko bolnišnico tudi sin radovljiškega župana
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,59
Županov sin je lastnik petih parcel, ki skupaj merijo 5756 kvadratnih metrov, kar pomeni dobrih pet odstotkov približno deset hektarjev velikega zemljišča za regijsko bolnišnico, ki ga občina ponuja državi.
Izteka se rok, do katerega lahko vpletene občine posredujejo pripombe na presojo umestitve gorenjske regijske bolnišnice v prostor. Kot kaže, sta v ožjem izboru ostali le občini Kranj in Radovljica, občina Jesenice pa naj bi iz izbora izpadla, ker ni sposobna zagotoviti dovolj velikega zemljišča. Prednost, predvsem zaradi finančnega vidika, ima lokacija v Radovljici, a se na kranjski občini z izračuni ne strinjajo. Medtem so v javnost prišle informacije, da ima sin župana Radovljice na območju, kjer bi lahko stala nova bolnišnica, v lasti več parcel. Preverili smo lastništvo teh parcel, njihovo lokacijo in pridobili županov odziv.
Informacije o tem, da je sin radovljiškega župana Cirila Globočnika lastnik parcel na zemljišču, ki ga državi za gradnjo nove regijske gorenjske bolnišnice ponuja občina, je precej bežno prvi omenil časopis Dnevnik. Kot smo ugotovili pri preverjanju lastništva zemljišč, gre za pet parcel, ki skupaj merijo 5756 kvadratnih metrov, kar pomeni dobrih pet odstotkov približno deset hektarjev velikega zemljišča za regijsko bolnišnico, ki ga občina ponuja državi.
Parcele v lasti županovega sina ležijo na severnem delu območja blizu avtoceste. Glede na idejne načrte za novo regijsko bolnišnico, ki so jih tudi v obliki videa objavili na radovljiški občini, so te parcele ključne za izvedbo priključka na avtocesto (kar so na občini izpostavljali kot enega od plusov lokacije) ter povezovalnih cest do nove bolnišnice.
Video občinske predstavitve projekta si lahko ogledate na spodnji povezavi:
Informacije o lastništvu omenjenih parcel, njihovi velikosti in lokaciji so nam na občini Radovljica potrdili, niso pa poudarili tega, da so pomembne za izvedbo projekta. "Parcele so na severnem robu območja, na katerem ne predvidevajo pozidave, temveč bodo na tem mestu ostale zelene površine. Zemljišča so že nekaj rodov v lasti družine moje žene. Podedovala jih je po svoji mami, lani pa podarila najinemu sinu," nam je odgovoril Globočnik.
"Nikakor ne drži, da na postopke za umestitev gorenjske regijske bolnišnice v prostor in njeno izgradnjo kakorkoli vplivajo zasebni interesi," na vprašanje o konfliktu interesov odgovarja župan Radovljice Ciril Globočnik.
Na vprašanje, ali bi bilo mogoče v izogib konfliktu interesov projekt izpeljati tudi brez odkupa parcel, ki so zdaj v sinovi lasti, Globočnik ni odgovoril. Je pa poudaril, da je bilo območje, namenjeno bolnišnici, kot razvojno pomembno vključeno v postopek sprejemanja prostorskega reda občine že v letu 2007, ko še ni bil župan. "Nikakor ne drži, da na postopke za umestitev gorenjske regijske bolnišnice v prostor in njeno izgradnjo kakorkoli vplivajo zasebni interesi," odgovarja Globočnik.
Zemljišča v Radovljici cenejša, a jih je treba kupiti bistveno več
Presoja umestitve gorenjske regijske bolnišnice v prostor je strošek nakupa zemljišč v Radovljici, ki bo bremenil državo kot investitorico, ovrednotila na dobrih 83 evrov za kvadratni meter. Če bi po taki ceni odkupovali zemljišča v lasti županovega sina, bi na račun prejel skoraj 480 tisoč evrov.
Celoten strošek nakupa zemljišč v zasebni lasti v Radovljici so v presoji, ki jo je za ministrstvo za zdravje izdelalo podjetje Elmarkt, ocenili na 6,9 milijona evrov, kar je več kot milijon več, kot bi stal odkup zemljišč za regijsko bolnišnico v Kranju.
A razlog ni v nižji ceni za kvadratni meter, saj naj bi po presoji lokacij v Kranju za kvadratni meter zemljišča plačali 220 evrov (oziroma 110 evrov, kjer so zemljišča omejena z varovalnim pasom za daljnovod), temveč v dejstvu, da sta tu država in občina lastnici skoraj 55 odstotkov zemljišč, medtem ko je ta delež v Radovljici zgolj 19-odstoten.
- imela bi 600 postelj,
- 59 tisoč kvadratnih metrov neto površin,
- 820 parkirnih mest,
- razprostirala bi se na parceli s 60 tisoč kvadratnimi metri, s 40 tisoč kvadratnimi metri za širitev dejavnosti,
- zgrajena naj bi bila v šestih letih,
- gradbeni stroški in stroški opreme naj bi znašali 349 milijonov evrov brez DDV.
Zaradi parkirnih mest Radovljica bistvena prednost
Dejavnik, ki je v finančni in posledično končni presoji obeh lokacij verjetno odigral ključno vlogo, so parkirna mesta. Medtem ko bi vseh 820 parkirnih mest v Radovljici lahko uredili na zemljišču ob bolnišnici, so za kranjsko lokacijo na Zlatem polju ocenili, da je ponujeno zemljišče za kaj takega premajhno. Zato so presodili, da bi v okviru bolnišnice morali zgraditi še podzemno garažno hišo, ki bi stala približno deset milijonov evrov.
Primerjava se zaradi tega zdi nepoštena, sploh ob dejstvu, da so na ministrstvu od obeh občin zahtevali 60 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče, ki so ga na kranjski občini kot lokacijo za bolnišnico tudi ponudili, nato pa bili slabše ocenjeni, ker na tako velikem zemljišču ne bi mogli vseh parkirnih mest urediti na prostem.
"Če bi ministrstvo za zdravje določilo jasna merila in usmeritve za pripravo idejnih zasnov, bi v Kranju brez težav zagotovili dodatni prostor (deset tisoč kvadratnih metrov) za izvedbo parkirišč na prostem, in sicer na sosednjem zemljišču, ki je v lasti države in že ima ustrezno namembnost," so opozorili na kranjski občini.
Daljnovod v Kranju med stroški naložbe, v Radovljici bi ga plačal Elektro Gorenjska
Druga vsaj zanimiva, če ne že kar sporna postavka v primerjavi, je strošek prestavitve daljnovoda, ki je ob morebitni izvedbi projekta regijske bolnišnice predvidena tako za lokacijo v Kranju kot v Radovljici. A če so v presoji za lokacijo v Kranju strošek prestavitve sicer močnejšega 110-kilovoltnega daljnovoda ocenili na skoraj 3,5 milijona evrov in to vključili v strošek izgradnje komunalne infrastrukture, so v primeru 20-kilovoltnega daljnovoda v Radovljici strošek pripisali Elektru Gorenjska in ga niso upoštevali pri postavki za komunalno infrastrukturo.
Vizualizacija umestitve gorenjske regijske bolnišnice v Kranju.
Druga nedoslednost, na katero so opozorili na kranjski občini in ki je negativno vplivala na vrednotenje njihove lokacije, je, da so avtorji presoje ocenili, da bo za prestavitev 110-kilovoltnega daljnovoda treba sprejeti državni prostorski načrt, kar naj ne bi držalo, saj bi bilo mogoče to storiti že na podlagi (manj zahtevnega) občinskega podrobnega prostorskega načrta, za kar bi potrebovali približno 18 mesecev. Tega morajo sprejeti tudi v Radovljici, zato bi morali biti po mnenju kranjske občine obe lokaciji glede tega vrednoteni podobno.
A na koncu je ravno zaradi finančne presoje in presoje izvedljivosti lokacija v Kranju prejela 2,67 točke manj od lokacije v Radovljici, kar je na koncu tehtnico odločilno prevesilo na stran tekmice.
Presoja v pomoč vladi pri odločitvi
Odločitev o lokaciji bo na koncu sprejela vlada. Za zdaj je še vedno mogoče, da bo presoja na podlagi pripomb občine na koncu drugačna ali da se bo vlada odločila za lokacijo, ki v presoji ne bo imela največ točk. Vršilec dolžnosti direktorja urada za nadzor kakovosti in investicije Tomaž Pliberšek je za Radio Slovenija v sredo povedal: "Glede na to, da gre za zelo poglobljeno strokovno analizo zunanjega strokovnega izvajalca, smo rok podaljšali za en teden (do petka, 19. julija, op. a.). Seveda bo izvajalec k tem pripombam resno, vsebinsko in strokovno pristopil, pripravil odgovore in po potrebi tudi dopolnil presojo, ki mu je bila naročena. Ta presoja nam bo pomagala izbrati lokacijo, ki bo zagotavljala geografsko dostopnost vsem državljanom čim bolj enakovredno."
Za gradnjo gorenjske regijske bolnišnice v Kranju se je zavzelo kar 11 od 18 gorenjskih občin, pri čemer so podporo tej lokaciji dali tudi v številnih občinah osrednje Slovenije, in sicer Domžalah, Kamniku, Komendi, Medvodah, Mengšu, Vodicah in Trzinu. Poleg tega sta podporo izrazila tudi zdravstvena domova v Škofji Loki in Medvodah. Na kranjski občini izpostavljajo, da bi nova gorenjska bolnišnica v Kranju lahko oskrbela tudi številne paciente iz osrednjeslovenske regije in s tem razbremenila ljubljanski klinični center. Lokacijo v Kranju je podprlo tudi Združenje mestnih občin, kjer so opozorili, da je Kranj v strategiji prostorskega razvoja Slovenije opredeljen kot središče druge ravni in s tem naravno ustreza zahtevam za bolnišnično dejavnost, medtem ko Radovljica, središče četrte ravni, tega ne omogoča.
