Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Aleš Žužek

Torek,
24. 1. 2023,
14.51

Osveženo pred

1 leto, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,81

86

Natisni članek

Natisni članek

Maja Krumberger Aljoša Tušek Valentin Hajdinjak Jože Bajuk Andrej Lasič Luka Mesec Tine Kračun Inštitut za strateške rešitve

Torek, 24. 1. 2023, 14.51

1 leto, 9 mesecev

Luka Mesec: Nisem etatist, a menim, da mora biti država gonilo razvoja

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,81

86

Luka Mesec | Luka Mesec zagovarja ekonomsko demokracijo: da so delavci solastniki podjetij, v katerih delajo. | Foto STA

Luka Mesec zagovarja ekonomsko demokracijo: da so delavci solastniki podjetij, v katerih delajo.

Foto: STA

V Ljubljani je bil osmi vsakoletni dogodek, ki ga pripravlja Inštitut za strateške rešitve (ISR). Začel se je z uvodnim pogovorom, v katerem je sodeloval minister za delo Luka Mesec, nadaljeval pa z okroglo mizo z več gosti iz gospodarstva o pomenu in vlogi inovacij v gospodarstvu. Mesec je med drugim izpostavil ugotovitve ameriško-italijanske ekonomistke Mariane Mazzucato, po kateri je imela glavno vlogo pri ameriški tehnološko-računalniški revoluciji država. "Ni bilo tako, kot so govorili Bill Gates, Steve Jobs ali Elon Musk. Velike spremembe se niso zgodile v garažah," je dejal.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je v uvodnem pogovoru odgovarjal na vprašanja, ki mu jih je postavila voditeljica pogovora Barbara Matijašič. Glede vloge države v gospodarstvu je minister za delo najprej povedal, da ni etatist, a je dodal, da je prepričan, da je država lahko oziroma mora biti gonilo razvoja in inovacij.

Mesec za sinergijo med državo in gospodarstvom

Pri tem se je Mesec skliceval na ugotovitve ameriško-italijanske ekonomistke Mariane Mazzucato, po kateri je imela glavno vlogo pri ameriški tehnološko-računalniški revoluciji država. "Ni bilo tako, kot so govorili Bill Gates, Steve Jobs ali Elon Musk. Velike spremembe se niso zgodile v garažah, ampak so posledica dolgih let razvoja v vojaški industriji, ki je bila podprta z velikimi javnimi sredstvi," je pojasnil minister za delo.

Je pa pozneje sledila sinergija med zasebnim gospodarstvom in odkritji vojaške industrije. To je po Mescu tudi vodilo razvoja: iskanje sinergije med državo in podjetji.

O štiridnevnem delovnem tednu

Glede pobud o štiridnevnem delovnem tednu je Mesec povedal, da želi njegovo ministrstvo uzakoniti prostovoljni 30-urni tedenski delovnik. Mesec tudi zagovarja dogovore o višjih plačah po skandinavskem zgledu – v okviru socialnega dialoga med sindikati in delodajalci, iz katerega bi se država namenoma umaknila.

Direktor Inštituta za strateške študije (ISR) Tine Kračun trdi, da se globalizacija spreminja v regionalizacijo. | Foto: STA/Katja Kodba Direktor Inštituta za strateške študije (ISR) Tine Kračun trdi, da se globalizacija spreminja v regionalizacijo. Foto: STA/Katja Kodba

Na vprašanje o tem, kako vidi družbo prihodnosti, je Mesec odgovoril, da je njegov cilj ekonomska demokracija. To bi dosegli tako, da bi z davčnimi spodbudami povečali vključenost delavcev v solastništvo podjetij, v katerih so zaposleni. Za zgled je navedel ameriški sistem Esop. To je kratica za Employee stock ownership plan (sl. Načrt za delavčevo lastništvo delnic).

O demografiji, ki bo krojila našo prihodnost

Na okrogli mizi, ki je sledila pogovoru z ministrom za delom, so sodelovali direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger, član uprave NLB Andrej Lasič, člane uprave Petrola Jože Bajuk, predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak ter lastnik in direktor podjetja Tushek Supercars Aljoša Tušek.

Član uprave NLB Andrej Lasič je prepričan, da je lahko Slovenija gospodarsko uspešna. | Foto: STA/Katja Kodba Član uprave NLB Andrej Lasič je prepričan, da je lahko Slovenija gospodarsko uspešna. Foto: STA/Katja Kodba

Lasič je prepričan, da bo usodo regije Adriatik (območje držav nekdanje Jugoslavije, op. p.) krojila demografija. Torej, ali bo dovolj rojstev in še zlasti, ali bodo ljudje ostajali v regiji in se ne bodo izseljevali drugam. O demografiji je govorila tudi Krumbergova, ki je opozorila, da se v Evropi hitreje od Slovenije stara samo Luksemburg.

Velika razdolženost slovenskih podjetij

Je pa Lasič optimističen glede slovenskega gospodarstva. Tudi zaradi majhne zadolženosti slovenskih podjetij: leta 2013 so dolgovi slovenskih podjetij dosegali 40 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP), zdaj pa le 20 odstotkov slovenskega BDP. Poleg tega je prednost Slovenije, da ima eno najbolj raznolikih gospodarstev v Evropi in ni odvisna zgolj od ene gospodarske panoge.

Inštitut za strateške rešitve (ISR) je današnji dogodek organiziral ob izdaji svoje letne publikacije The Adriatic: Strategic Foresight 2023. Direktor IRS Tine Kračun je med drugim povedal, da smo menili, da bodo po pandemiji nastopila nova 20. leta (namig na 20. leta 20. stoletja, čas gospodarskega razcveta), a je nato prišla vojna v Ukrajini, ki je prinesla inflacijo. Globalizacija se spreminja v regionalizacijo, je prepričan Kračun, pri čemer je za Slovenijo regija, v katero lahko usmeri svoje gospodarske cilje, regija Adriatik, to je Jugovzhodna Evropa. Kračun je tudi zagovornik vstopa držav Zahodnega Balkana v EU.
Novice Ali EU lahko postane neodvisna od ruskega plina?
Novice Verjetnost, da bi Srbija priznala Kosovo, je izjemno majhna
Novice Tine Kračun: Visoki davki znižujejo tuje in domače naložbe
Ne spreglejte