Golobova vlada z reformo za pravičnejše pokojnine, del sindikatov poziva k spremembam

Po navedbah vlade je predlagana reforma rezultat večmesečnih pogajanj in širokega socialnega dialoga, pripravljena je bila premišljeno in z dolgoročnim pogledom, saj naj bi demografske spremembe že v prihodnjih desetletjih močno vplivale na vzdržnost pokojninske blagajne. Ključno vodilo pri pripravi sprememb je bilo po vladnih navedbah odgovorno upravljanje javnih financ ter zaščita dostojnih pokojnin tudi za prihodnje generacije. Reforma uvaja postopne prilagoditve do leta 2035, s katerimi naj bi se sistem prilagodil realnim razmeram – brez dodatnega zadolževanja ali rezanja pravic.

Minister Luka Mesec: Reforma prinaša blaginjo, brez nje bi bili upokojenci na slabšem

Odzval se je tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec in poudaril, da so nasprotniki reforme po njegovem mnenju spregledali ključne elemente, ki prinašajo blaginjo in popravljajo razmere predvsem za najranljivejše skupine upokojencev. Napovedal je, da bo ministrstvo predstavnike organizacij povabilo na sestanek, kjer bodo reformo naslovili celovito. "Dvomim, da bi lahko v bližnji prihodnosti prišli do boljšega dogovora, sploh z ozirom na to, kaj se dogaja po svetu. S padcem te reforme bi bili zdajšnji in bodoči upokojenci bistveno na slabšem," je po poročanju drugih medijev izpostavil minister.

Nasprotniki reforme so spregledali ključne elemente, ki prinašajo blaginjo in popravljajo razmere predvsem za najranljivejše skupine upokojencev, meni minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Foto: STA

Odgovoril je tudi na očitke o treh najbolj izpostavljenih točkah reforme – podaljševanje referenčnega obdobja, sprememba načina usklajevanja pokojnin in dvig upokojitvene starosti: "To so trije nujni ukrepi v pokojninski reformi, če želimo, da je sistem vzdržen." Ob tem je izpostavil, da reforma ni namenjena varčevanju, temveč vzdržnosti sistema in izboljšanju položaja tistih z najnižjimi prejemki: "Zato smo v reformo vključili tudi zelo bogat paket blaginje: dvig odmernega odstotka, božičnico, izboljšave za kmete, invalide in prejemnike varstvenega dodatka."

Zavrnil je tudi očitke o netransparentnosti: "Pogajanja so bila transparentna in so potekala več mesecev. Tudi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, iz katere prihaja večina nasprotnikov, je soglašala z reformo in o njenem poteku redno obveščala svoje člane."

Po novem predlogu se bo upokojitvena starost postopno dvigovala – od leta 2028 dalje bi za tiste s 40 leti dobe znašala 62 let, splošna starost pa 67 let. Referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove naj bi se prav tako postopno podaljšalo na 35 let.

Foto: Thinkstock

Rezultat socialnega dialoga

Reforma temelji na soglasju vseh treh socialnih partnerjev – vlade, delodajalcev in sindikatov. Podprlo jo je vseh sedem sindikalnih central, kar po oceni vlade Roberta Goloba kaže na široko podporo in zavedanje, da so spremembe neizogibne. Po navedbah vlade in zapisnikih Ekonomsko-socialnega sveta so bili v končni zakon vključeni zgolj tisti predlogi, ki so dobili soglasje vseh treh strani.

Pokojninsko reformo so podprli tudi v Gospodarski zbornici Slovenije. Kot so za naš medij sporočili iz GZS, gre za pomemben rezultat zglednega socialnega dialoga. Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je poudaril: "Na GZS smo zadovoljni, da smo vlada in socialni partnerji soglasno potrdili predlog pokojninske reforme, ki bo po eni strani zagotovila dostojne pokojnine sedanjim in prihodnjim generacijam upokojencev, po drugi strani pa vzdržnost pokojninske blagajne."

V GZS so posebej izpostavili tudi rešitev, da vključevanje v drugi pokojninski steber za delodajalce ne bo obvezno. "Gre za kompromis, ki bo omogočil postopno širitev brez dodatnih obremenitev za gospodarstvo," so poudarili in dodali, da bi obvezna vključitev po njihovem mnenju ogrozila konkurenčnost podjetij in delovna mesta.

Kritična delavska koalicija: "Ne bomo dovolili, da se reforma sprejme v tišini"

Koalicija delavskih in civilnodružbenih organizacij, ki združuje številne sindikate in pobudniške skupine, je nasprotovala trenutnemu predlogu reforme in pozvala poslanske skupine k vložitvi amandmajev. Ob neodzivu napovedujejo referendum.

V skupni izjavi opozarjajo, da se reforma sprejema "v škodo delavcev in upokojencev", brez vključevanja širše javnosti. Posebej kritični so do dviga upokojitvene starosti, širitve referenčnega obdobja za izračun pokojninskih osnov in spremenjenega sistema usklajevanja pokojnin z inflacijo in plačami, kar bi po njihovih ocenah vodilo v nižje pokojnine – tako za sedanje kot za prihodnje upokojence.

Poudarjajo tudi, da delodajalci po novem ne bodo prispevali nič več kot doslej, medtem ko država z reformo varčuje. Kot pravijo, gre za sistemske reze, ki so "protidelavski, brez prave javne razprave in brez konsenza znotraj družbe". Napovedali so, da bodo v primeru neupoštevanja amandmajev takoj po sprejemu zakona sprožili postopke za zbiranje podpisov za razpis referenduma.

Ključna bo komunikacija 

Vprašanje pokojnin zadeva vse generacije – od mladih, ki danes vstopajo na trg dela, do upokojencev, ki že čutijo posledice inflacije.

Vlada ob tem poudarja: reforma ni projekt proti nikomur, temveč korak v smeri dolgoročne pravičnosti, vzdržnosti in solidarnosti. In ravno zaradi tega je pomembno, da razprava poteka odprto, na podlagi podatkov in ne vtisov.