Ponedeljek, 24. 6. 2024, 15.44
3 dni, 18 ur
Dan državnosti
Predsednica: "Da smo skupnost, moramo dokazovati vsak dan!"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,45
"Slovenija, njena narava, ljudje in ponos so lahko večni samo, če je naša ljubezen do domovine vključujoča in se iskreno prenaša iz generacije v generacijo," je prisotne nagovorila slavnostna govornica na osrednji državni proslavi predsednica države Nataša Pirc Musar.
Na predvečer dneva državnosti na Kongresnem trgu poteka osrednja državna proslava, s slavnostno govornico, predsednico republike Natašo Pirc Musar. Letos obeležujemo 33. obletnico samostojne Slovenije, zato so po državi potekali številni slavnostni dogodki. Med drugim so se prazniku poklonili tudi v državnem svetu, na slavnostni seji se je sestal tudi državni zbor, predsednica pa je sprejela tudi svojce padlih v vojni za Slovenijo.
"Skoraj 40 let mineva odkar smo na televizijskih ekranih videli spot o Sloveniji moji deželi. Portret govori o lepotah Slovenije, o njenih ljudeh, ki ponosno nosijo ime svoje dežele, danes države, v svet. Časi niso bili lahki, a v temnih časih smo videli svetlo prihodnost. Danes živimo svobodneje, toda na obzorju slutimo temne oblake. Prihodnost se zdi vse prej kot svetla. Okrog nas se plazi senca dvoma v trajnost pridobljenega. Slovenija, njena narava, ljudje in ponos so lahko večni samo, če je naša ljubezen do domovine vključujoča in se iskreno prenaša iz generacije v generacijo," je prisotne nagovorila slavnostna govornica na osrednji državni proslavi predsednica države Nataša Pirc Musar.
Poudarila je, da je to mogoče le, če ne dvomimo v temelje, ki definirajo in gradijo Slovenijo. In da se torej ne smemo spraševati o tem ali smo skupnost ali smo solidarni ali spoštujemo naravo, ki nas obdaja. Pa tudi, ali smo samozavestni, še kako veliki kljub svoji majhnosti. "Da smo skupnost, moramo dokazovati vsak dan!" je državljanom in državljankam položila na srce predsednica.
Zgledi vlečejo, in ko oblast ne zna ali ne zmore izboljšati nesprejemljive slike družbe, mora navdih iskati zunaj pisarn, je izpostavila. Spomnila je na delo številnih organizacij in programov, ki dnevno delajo za olajšanje življenja revnim, nemočnim, izključenim in marginaliziranim. "Njihovo skupno sporočilo je kratko: če ni sočutja do sočloveka, ni skupnosti," je izpostavila Pirc Musar.
Skupnost pa je po njenih besedah prava in trajna le, če vanjo iskreno verjamemo in se na vsak njen del, tako javni kot zasebni, lahko vsak trenutek zanesemo. "Skupna značilnost tako javnega kot zasebnega sektorja je, da oba dolgujeta državi. Dolgujeta naši skupnosti. Ta je postorila veliko tega, da nam je bolje," je opozorila.
"Zagotoviti moramo, da se javni sektor ne izrodi v en sam velik tržni proizvod. Ponotranjiti moramo, da moč skupnosti lahko razvijamo le z razumevanjem potreb zasebnega sektorja, z zavedanjem, da davki niso nebodigatreba," je pozvala. Tako meni, da se mora vlada še več pogovarjati z javim sektorjem in tudi gospodarstveniki ter poskuša najti rešitve, ki bodo omogočile napredek gospodarstva in s tem skupnosti.
Praznik obeležil tudi državni svet
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je na slavnostni seji poudaril, da nekateri številčnejši narodi privilegija lastne države in miru nimajo, prav tako ni vsem omogočena temeljna pravica do samoodločbe, mnogi pa so še danes preganjani. Diskriminacije narodov in posameznih skupnosti se še vedno dogajajo. Politični sistemi, v katerih ima ali želi imeti vlada popoln nadzor nad vsemi vidiki javnega in zasebnega življenja, žal niso del zgodovine, je povedal.
Spomnil je, da je bilo nastajanje nove države proces. "Veliko korakov je bilo narejenih in veliko prizadevanja je bilo potrebnega, da smo Slovenci prišli do trenutka, ko se je vse združilo v eno in so sanje mnogih generacij Slovencev postale resničnost," je poudaril.
"Veliko korakov je bilo narejenih in veliko prizadevanja je bilo potrebnega, da smo Slovenci prišli do trenutka, ko se je vse združilo v eno in so sanje mnogih generacij Slovencev postale resničnost," je med slovesnostjo poudaril predsednik državnega sveta Marko Lotrič.
Kot ključni dogodek v slovenski zgodovini, ki je pripeljal do razglasitve samostojne države Slovenije, pa je navedel plebiscit za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990, ki je združil Slovence okrog skupnega cilja in želje po samostojnosti in neodvisnosti.
Zaključil je, da se Slovenija lahko razvija v smeri uspešne, trajnostno naravnane, inovativne, napredne, povezane, vključujoče, spoštovane in kreativne države. "Če bomo voljni izkoristiti vse naše potenciale, nam bo to zagotovo uspelo," je dejal.
Slavnostne seje DS sta se udeležili tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je pred dnevom državnosti pripravila sprejem za svojce padlih v vojni za Slovenijo leta 1991. "Slovenci smo kljub številnim viharjem skozi zgodovino stali in obstali, ker smo imeli močno željo, nepremagljivo voljo in neizmerno ljubezen do svoje zemlje in svojega jezika," je poudarila v nagovoru.
Žrtvam, ranjenim in njihovim svojcem je Pirc Musar izrazila globoko hvaležnost in spoštovanje ter se jim v imenu države
zahvalila za njihovo požrtvovalnost.
To so storili brez pomisleka zato, da danes nad nami ni železne roke ali tujega jarma, zato da lahko živimo lepše in bolje. Zato, da so naši otroci brezskrbni, da se šolajo v slovenskem jeziku, zato da smo enakopraven del naše mednarodne družine, je poudarila na sprejemu v predsedniški palači.
Spomnila je, da se "včasih zdi, da smo pozabili, da smo stoletja živeli na prepihu tako značilnem za ta del Evrope. Zato moramo v mednarodni skupnosti narediti vse, da se ohranijo vsi temelji mednarodnopravne ureditve po drugi svetovni vojni".
Žrtvam, ranjenim in njihovim svojcem je Pirc Musar izrazila globoko hvaležnost in spoštovanje ter se jim v imenu države zahvalila za njihovo požrtvovalnost.
Slovenska življenja so po njenih besedah namreč ugasnila tudi za vrednote miroljubnosti, sožitja narodov, spoštovanja ozemeljske celovitosti, človekovih pravic in vladavine prava, ki so pogoji dolgoročne stabilnosti in miru. "To nas postavlja pred veliko odgovornost. Slovenija mora v okoliščinah številnih spopadov v svetu izvajati aktivno, razumno in rahločutno zunanjo politiko," meni.
Ob tem se ji zdi pomembno, da tudi danes živi duh, ki so ga pred 33 leti zastopali sodržavljani. "Nekateri so se uprli z orožjem, nekateri z besedo, drugi z državljansko nepokorščino. Vsi skupaj pa smo bili eno," je dejala.
Sklenila je z besedami, da svoboda misli, dialog in razlike družbo bogatijo, zato v njej ne sme biti prostora za nestrpnost, sovražnost, nasilje, diskriminacijo in stigmatizacijo. "Da bo Slovenija napredovala in se razvijala naprej, potrebujemo s konsenzom sprejete ključne nacionalne prioritete, ki jim bodo z ukrepi sledile ne samo ta vlada, ampak vse vlade," je pozvala predsednica republike.
Slavnostna seja državnega zbora
Na slavnostni seji se je sestal državni zbor. Predsednik vlade Robert Golob se je ni udeležil, čeprav je bil povabljen, poroča TV Slovenija. Iz DZ-ja so sporočili, da so v četrtek prejeli opravičilo premierja brez navedenega razloga za odsotnost.
Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je za medij N1 spomnila, da je bil premier Golob doslej samo enkrat na slavnostni seji DZ-ja, in da je zaradi tega žalostna. Dodala je, da ne ve, ali je to spoštljivo do parlamenta.
Slavnostne seje DZ v čast dnevu državnosti se ob sedanjih in nekdanjih poslancih, udeležujejo tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednik državnega sveta Marko Lotrič, vodilni predstavniki različnih državnih ustanov in diplomatskega zbora, nekateri ministrice in ministri, nekdanji predsedniki države in DZ.
Na slavnostni seji sodelujejo tudi zastavonoše Slovenske vojske in policije ter praporščaki veteranskih in domoljubnih organizacij. V kulturnem delu programa je nastopila sopranistka Rebeka Pregelj in trobilni kvintet ljubljanske akademije za glasbo.
Čas je za pogum iz prelomnih časov slovenske državnosti
"Slovenci smo si svojo prihodnost utirali sami. Pot do slovenske države je bila trnova in negotova, a jasna," je na seji DZ spomnila podpredsednica DZ Meira Hot. Temelj uspeha je bila enotnost, ki bo za vedno ostala najmočnejše orožje, ob strahu pred prihodnostjo pa je znova čas za pogum prelomnih časov slovenske državnosti, je poudarila.
"Slovenci smo si svojo prihodnost utirali sami. Pot do slovenske države je bila trnova in negotova, a jasna," je na seji DZ spomnila podpredsednica DZ Meira Hot.
Po njenih besedah so Slovenci "v času mračnjaštva, in represije in vojn" imeli pogum razumeti daljnovidnost velikih očakov slovenskega naroda, da bomo enkrat zaživeli v svobodi. "V slovenskem narodu je tlel ogenj upora, ki ga ni bilo moč pogasiti," je prepričana podpredsednica DZ.
Podpredsednica DZ meni tudi, da je v državljanih še vedno moč, ki je Slovenijo popeljala med uspešne evropske države. Pot je bila sicer trnova, posejana z razpotji v brezna brezizhodnosti in trpljenja, za cilje, večje od časa, so rojaki tudi žrtvovali svoja življenja. A slovenski narod krivic ni nikoli nemo sprejemal, ni pristajal na razjedanje slovenstva ali svojega obstoja upravičeval v dvoranah visokega gospostva, temveč ga je izboril v temačnih tiskarnah slovenske besede, na skritih zborovanjih domoljubnih idej, je poudarila Hot.
Hkrati je ocenila, da je pri tem posebno mesto zasedel tudi boj proti fašizmu. Tudi danes je znova na mestu opomin na upor zoper nacifašizem, meni. "Radikalizmi vsakodnevno brusijo jezik razdiralnih politik, ki pod krinko reševanja perečih izzivov sejejo strah. Ki obljubljajo lažne preproste rešitve za kompleksne probleme sodobnega časa," je opozorila.
Hot: Dan državnosti naj nas spomni tudi na enotnost
Prepričana je, da se Slovenci še spomnijo poguma izpred več kot 30 let. Dan državnosti po njenih besedah kliče tudi k vpogledu v lastne zmote, pri čemer se ne desna ne leva politika nimata pravice izključevati, temveč imata dolžnost sodelovati pri vodenju Slovenije. "Ne leva ne desna politika nimata pravice državljank in državljanov strašiti pred izzivi aktualnega časa, temveč imata dolžnost najti rešitve zanje. Takoj in brez zadržkov moramo obsoditi vsako politiko, ki želi iz naše domovine poguma ustvariti strahopetno Slovenijo," je poudarila Hot.
Obenem je pozvala, naj dan državnosti namesto tradicionalnega prerekanja med politikami opomni tudi na enotnost. Ocenila je, da ima Slovenija pogum pogledati onkraj politične nečimrnosti in uvideti, da so težave globalnega sveta, preresne, da bi z iskanjem rešitev lahko omahovali. Terjajo namreč velik angažma in nujnost povezovanja na vseh ravneh družbe in države, je prepričana Hot.
Sloveniji je čestitala ob njenem prazniku in državljanom zaželela poguma, da s skupnimi napori zaživimo boljši jutri.
Nekaj misli je ob začetku seje izrekla tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Na predvečer 33. obletnice razglasitve samostojne države je spomnila, da pot do države, ki je danes spoštovana članica evropskih povezav in Združenih narodov, ni bila lahka. A vse izzive smo v Sloveniji po njenem prepričanju lahko premagali predvsem zato, ker so državljani pri najpomembnejših odločitvah dokazali, da se znajo odločati zrelo in odgovorno.
Spominjamo se sprejetja ključnih osamosvojitvenih dokumentov
Takratna slovenska skupščina je 25. junija 1991, pred 33 leti, po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za odcepitev Slovenije od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) in nastanek samostojne države Slovenije – Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti.
Slovenija je svojo samostojnost in neodvisnost slovesno razglasila dan po sprejetju ključnih dokumentov, 26. junija 1991, na Trgu republike v Ljubljani, ko je med drugim na drogu pred DZ zastavo dotedanje Socialistične republike Slovenije zamenjala zastava novonastale države Slovenije.
A veselje ni trajalo dolgo, saj je sledila desetdnevna osamosvojitvena vojna. Oblast v Beogradu je želela namreč Slovenijo v SFRJ obdržati s silo, zato je z vojsko želela zasesti mejne prehode Slovenije s sosednjimi državami. Temu sta se uprli slovenska Teritorialna obramba in slovenska policija. Prvi oboroženi spopadi so se začeli 27. junija, končali pa 7. julija 1991, ko je bilo na Brionih ob posredovanju EU doseženo trimesečno premierje. A še preden je to poteklo, so oblasti v Beogradu začele postopen umik. Zadnji vojak jugoslovanske vojske je tako Slovenijo zapustil v noči na 26. oktober 1991, zato 25. oktobra obeležujemo dan suverenosti.
