Sobota, 24. 6. 2023, 22.52
10 mesecev, 1 teden
Pirc Musar: Država smo ljudje, ne le peščica voditeljev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,67
Predsednica države Nataša Pirc Musar na proslavi ob dnevu državnosti.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na proslavi ob dnevu državnosti poudarila, da država ni le peščica voditeljev, temveč ljudje. Zato se moramo vsi zavzemati za človeku prijazno državo. "Več ko nas je, ki v srcu dobro mislimo, lažje nam bo vsem opravljati svoje naloge in soustvarjati državo, kakršno si želimo in tudi zaslužimo," je dejala.
Pirc Musar je v slavnostnem nagovoru na osrednji državni proslavi ob dnevu državnosti na ljubljanskem Kongresnem trgu kot prva predsednica države spomnila na nekatere mejnike v zgodovini slovenskega naroda. "Poskušali so nas razkosati, podjarmiti. Vsemu temu smo se uprli in zmagali. Izborili smo si lastno, samostojno državo, navkljub okolju, ki nam v preteklosti pogosto ni bilo naklonjeno," je dejala predsednica.
Premier Robert Golob in Tina Gaber.
Ob tem je bila ostra tudi do vmešavanja politike v zgodovino, ki je po njeni oceni praviloma namenjeno promociji sedanjih ozkih ciljev interesnih skupin, političnih strank ali celo posameznikov. "Takšno dirigiranje privede celo do absurdnih okoliščin, ko se dnevi spomina uvedejo tako rekoč čez noč in na enak način tudi umaknejo. Klin se s klinom v politiki pač ne izbija. Takšna dejanja razdvajajo, ne združujejo. Odražajo nestrpnost do drugače mislečih, nestrpnost, ki dopušča prav vse, tudi namigovanje na državljansko vojno," je bila kritična.
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.
Za Slovenijo si tako Pirc Musar želi državniškega razumevanja zgodovine, ki je po njenem mnenju mogoče s spravo med intimo, pravom in svobodo. Intima je bolečina svojcev, ki so izgubili svoje ljubljene v vojni ali po njej, pravo je pot zadostitve pravici za vse, ki so svojce izgubili v izvensodnih pobojih ali na protipraven način, svoboda pa je trdno zavedanje, da brez odločnega ne fašizmu in nacizmu, brez preštevilnih življenj, ugaslih v boju zoper okupatorski jarem, razkosano domovino in uničevanje zmotno podcenjujoče 'manj vrednih narodov' ne bi bilo samostojne Slovenije, je pojasnila Pirc Musar.
Poslanec SDS Anže Logar.
Omenjene tri besede so po prepričanju predsednice republike tudi besede prihodnosti. "Vrniti se moramo k temu, s čimer dosegamo najboljše uspehe. Sposobni moramo biti osredotočenja na naše skupne interese, da za vedno ohranimo ta prostor pod soncem kot država, ki smo si jo izborili," je pozvala.
To pa pomeni, da moramo biti vključujoča družba. Ob tem je spomnila na verze Prešernove Zdravljice, v katerih naslavlja vse, ki "v srcu dobro mislimo". Tako se moramo vsi zavzemati za pravno državo brez kompromisov, za ustavno sodišče, ki bo svojo avtoriteto gradilo na stroki, etiki ter integriteti, za kakovostno policijo, gasilsko službo in vojsko, vrhunsko diplomacijo, nevladne in humanitarne organizacije, šport, odprt za vse, nemoteno ter neodvisno delovanje medijev in vseh drugih neodvisnih teles in ustanov, je nanizala.
Podpredsednik DZ Krivec ob dnevu državnosti: Združimo najboljše, kar premoremo, da bodo sanje izpred 33 let postale resničnost
Proslava ob dnevu državnosti v Državnem zboru RS.
Najbolj svetel čas slovenske zgodovine, je čas, ko smo postali nacija z lastno državo, je na slavnostni seji DZ ocenil podpredsednik DZ Danijel Krivec. Danes pa je Slovenija v krizi, zato moramo združiti najboljše, kar premoremo, da bodo sanje o boljšem življenju izpred 33 let, ki so spremljale glasovanje na plebiscitu, postale resničnost, meni.
Podpredsednik DZ in poslanec SDS Krivec se je v nagovoru na slavnostni seji DZ na predvečer dneva državnosti ozrl na čas, ko se je slovenski narod odločil za samostojno državo. "To je bil čas velikih pričakovanj, hkrati pa tudi velike negotovosti. Pogum in odločnost vseh, ki so takrat sprejemali ključne politične odločitve, sta presegla dvome in omahljivost mnogih," je dejal in ocenil, da je v osamosvojitveni vojni ljubezen do domovine premagala strah.
Čas osamosvajanja pa so zaznamovale tudi sanje o novem, boljšem življenju. "Je danes tako? So se naše sanje uresničile ali smo sanjali zaman?," se je ob tem vprašal. Kot ugotavlja, številni menijo, da je v Sloveniji marsikaj narobe, da so človekove pravice kršene, da je ulica zmagovalka lanskih parlamentarnih volitev, da civilna družba izstavlja račune, medtem ko zmanjkuje denarja za zdravstvo, ceste, domove za ostarele. Spet drugi menijo, da je v Sloveniji živeti čudovito, je strnil.
Po več kot treh desetletjih tako po mnenju Krivca postaja vse bolj očitno, da pravičnost, spoštovanje, enakopravnost, svoboda in solidarnost različnim ljudem različno pomenijo. "A ne glede na to je nujno, da v družbi obstaja temeljno soglasje o tem, kaj je dobro in kaj je slabo," je poudaril. V nasprotnem primeru izgubimo moralni kompas in so stvari postavljene na glavo, družba pa je v krizi.
In Slovenija danes je v krizi, je prepričan Krivec, ki se je ob tem obregnil tudi ob odločitev ustavnega sodišča o odpravi zadržanja dela novele zakona o Radioteleviziji Slovenija in ukinitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja.
Le strokovnost na vseh področjih je podlaga za samozavest, ki jo Slovenija v mednarodni skupnosti še kako potrebuje, če želi biti glasna in prodorna v zastopanju svojih interesov, meni Pirc Musar. Načelo, ki mu mora pri tem slediti država, je moč argumentov, ne argument moči, je dejala in obsodila vsakršno nasilje na mednarodnem političnem parketu. Kot je ob tem ocenila, pa smo vsaj v Sloveniji volivci vselej prepoznali, kdaj se nevarno približujemo poti ekstremizma ter nevarnih odmikov od svojih izborjenih in v ustavi zapisanih vrednot. Z radikalizacijo namreč izgubljamo vsi, vsekakor pa izgublja EU, je še opozorila.
V svojem govoru se je predsednica zazrla tudi v prihodnost. Nanjo moramo biti vsi v Sloveniji pripravljeni kot enotna ekipa, v kateri vsak pozna svoje naloge in kjer se od prav vsakega pričakuje odgovornost, si želi Pirc Musar.
Slavnostnemu nagovoru predsednice je sledil umetniški del državne slovesnosti z naslovom Pred zarjo jutrišnjega dne ..., ki je pod taktirko režiserja in scenografa Mateja Filipčiča letos v ospredje postavil odnos med naravo in državnostjo. Pod besedila umetniškega programa so se podpisali Irena Štaudohar, Tomaž Grušovnik in Žiga Kump, zvrstile so se številne plesne in glasbene točke. Na prošnjo predsednice republike pa je zbrane nagovorila tudi legendarna britanska primatologinja in antropologinja Jane Goodall, ki je izpostavila, da so podnebne spremembe največja grožnja obstoju sveta, tudi Slovenije. Izpostavila je pomen vsakega posameznika in vsakega naroda v skupnem boju proti podnebnim spremembam. "Izziv je velik (...), a veliko je razlogov za upanje," je še dodala.
Državne proslave na predvečer dneva državnosti, s katerim letos obeležujemo 32. obletnico sprejema ključnih osamosvojitvenih dokumentov, so se ob Pirc Musar udeležili tudi drugi predstavniki političnega vrha, med drugim premier Robert Golob, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in predsednik DS Marko Lotrič. Prav tako so se je udeležili predstavniki različnih državnih institucij, diplomacije in drugih sfer političnega in družbenega življenja.
Je pa umanjkal del politike, med drugim poslanci koalicijske Levice in opozicijske NSi, okrnjena je bila tudi udeležba predstavnikov SD in SDS. Iz vrst slednje se je proslave med drugim udeležil poslanec Anže Logar, ki je v izjavi novinarjem ob vprašanju glede odsotnosti dela politike poudaril, da je danes praznik države, ki ga vsak praznuje, kot želi. "Ne glede na to, kdo je na oblasti, danes praznuje država in to je treba izkazati," meni.
Osrednje državne slovesnosti sta se udeležila tudi nekdanja predsednika republike Borut Pahor in Danilo Türk. Slednji je še pred začetkom proslave ocenil, da je sicer razdeljenost v Sloveniji stalna. Glede prihodnosti države pa je izrazil upanje, da bo sedanja vlada in vladajoča koalicija uspela narediti resne korake pri reformah, ki si jih je zadala.
