Ločitev Velike Britanije in EU: za kaj se bo bojeval Cerar?

Hrvaška politika v Bruslju že intenzivno lobira za odprtje britanskega trga za hrvaške delavce, ki danes niso vključeni v sistem prostega pretoka delovne sile kot večina preostalih evropskih (tudi slovenskih) delavcev. 

Južni sosedje so tako po poročanju portala Politico.eu pritisnili na Evropsko komisijo, da naj vodilni pogajalec EU, Francoz Michel Barnier, posebej zahteva, da se Hrvaška s prihodnim julijem pridruži preostalim 26 članicam EU, katerih prebivalci imajo pravico do dela v Veliki Britaniji.

Hrvaški premier Andrej Plenković urejanja statusa hrvaških delavcev v Veliki Britaniji ne želi prepustiti toku dogajanja, zato v zadnjem letu na to aktivno opozarja Bruselj. Foto: Reuters Hrvaška tega statusa nima, saj je London ob njenem vstopu v EU leta 2013 izkoristil pravico do začasne omejitve zaposlovanja hrvaških državljanov, ki velja do junija prihodnje leto, lahko pa jo še podaljšajo za nadaljnji dve leti.

Južni sosedje se bojijo, da bo, če bi Britanci omejitev prihodnje leto res podaljšali, tako ostalo za vedno. Ko bo Velika Britanija znova odločala o tem (to bo leta 2020), namreč ne bo več članica EU. 

Predstavniki hrvaške vlade Andreja Plenkovića naj bi tako Barnierju problematiko predstavili lani jeseni, v okviru njegovega obiska v Zagrebu, vprašanje pa naj bi redno odpirali tudi na posvetovanjih na temo brexita. 

Skupni nastop celinske Evrope

Ureditev po brexitu bo pomembna tudi za Slovence. Kaj bo s politiko prebivanja, zaposlovanja, izobraževanja v Veliki Britaniji, vstopanjem v državo, nakupom nepremičnin, mobilnim gostovanjem (tako imenovanim roamingom)? Bodo slovenski tovornjakarji še lahko brez omejitev vozili na Otok? Kaj bo potreboval slovenski državljan, ki bo med dopustovanjem v Veliki Britaniji potreboval zdravstvene storitve? Se bo izmenjava obveščevalnih podatkov med slovenskimi in britanskimi varnostnimi organi še nadaljevala?

Odgovore na vsa ta vprašanja naj bi Evropa iskala kot enota. Sedemindvajseterica držav članic, ki ostajajo v Uniji (EU27), bo stališča usklajevala v delovni skupini, v kateri je po en delegat iz vsake države. Za glavnega pogajalca EU je komisija imenovala že omenjenega Barnierja.

Čeprav Slovenija vsaj na prvi pogled nima tesnejše povezave z Veliko Britanijo, ki z izstopom iz Evropske unije (EU) za nas postaja tako imenovana tretja država, je nekaj področij, na katera lahko brexit močno vpliva: kaj bo s študijem in zaposlovanjem na Otoku, potovanji, naložbami naših podjetij, nakupom nepremičnin tam? Foto: Getty Images

Cerarjevi opozarjajo na pravice državljanov

EU želi državljanom zagotoviti vseživljenjske pravice do prebivališča, dostop do trga dela, izobraževanja in zdravstvenega varstva, do priznavanja diplom in druge pravice. Vsaka od članic pa lahko opozori na vprašanja, ki so v njenem interesu, a jih pogajalska izhodišča ne naslavljajo.

Slovenska vlada je stališče o tem sprejela maja. "V pogajanjih se bomo še posebej zavzemali, da bodo slovenski državljani, ki živijo in delajo v Združenem kraljestvu, ohranili status in pravice, izhajajoče iz prava EU. Dodatno si bomo prizadevali tudi za ohranitev pravic na področju izobraževanja," je v predstavitvi stališč v Državnem zboru (DZ) dejala Sanja Štiglic z zunanjega ministrstva. Poudarila je, da bi morala biti med pravicami, ki jih bo zagotavljal sporazum, tudi pravica do pridobitve stalnega prebivališča po petletnem obdobju zakonitega prebivanja v državi.

Poleg tega se bo Slovenija zavzemala za primerno finančno poravnavo: pričakuje, da bo britansko plačilo pokrilo izpad njihovega prispevka v trenutno veljavni proračun Evropske unije oziroma večletni finančni okvir (za obdobje od 2014 do 2020).

Štigličeva pa je poudarila, da se lahko pogajalske direktive še spreminjajo. Ko bo Evropski svet odločil, da je bil dosežen zadosten napredek, da se lahko pogajanja premaknejo v drugo fazo (prva faza ureja britanski izstop, druga pa odnose med EU in Otokom po izstopu), bodo pripravljene tudi nove pogajalske direktive.

"Pozabimo na nacionalni interes"

Foto: Matej Leskovšek Slovenec Peter J. Verovšek, ki je od začetka letošnjega leta predavatelj na kateri za politologijo in mednarodne odnose na univerzi v britanskem Sheffieldu, pravi, da je danes pravzaprav težko reči, kaj naj Evropa zahteva od Velike Britanije, saj na Otoku še danes niso prepričani, kakšen brexit si pravzaprav želijo. 

"Načeloma se mi zdi pametno, da slovenska vlada v ospredje postavlja obstoječe pravice državljanov, ki živijo, delajo in študirajo v Veliki Britaniji," komentira stališče vlade. Po njegovem mnenju je to vprašanje pomembnejše kot končna višina finančne poravnave, glede na to, koliko Slovencev je med krizo zapustilo domovino in odšlo na delo in študij v Veliko Britanijo.

Pa gospodarstvo?

Čeprav je obseg blagovne menjave Slovenije z Veliko Britanijo precej majhen, pa je tam nekaj pomembnih slovenskih naložb. Med največjimi izvozniki v Veliko Britanijo so Revoz, Krka, Boxmark Leather, Mahle Letrika in Cimos, svoja podjetja imajo v Veliki Britaniji Gorenje, Krka, proizvajalec merilne tehnike Metrel, kranjski gumar Savatech.

Kaj lahko brexit prinese slovenskim podjetjem? Ker je v zvezi z britanskim izstopom še precej neznank, je na to vprašanje skoraj nemogoče odgovoriti. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pravijo, da sodelujejo v pogovorih na temo brexita v okviru evropskega združenja gospodarskih zbornic Eurochambers.

V Krki, ki ima v Veliki Britaniji podjetje, tam pa ustvari dva odstotka (dobrih 20 milijonov evrov) prodaje, zaradi brexita ne pričakujejo sprememb, ki bi pomembneje vplivale na poslovanje v Veliki Britaniji.

"Evropa naj ostane enotna"

"Po našem mnenju so pravila igre enaka za vse članice EU, tako za velike kot za male. Vsakršno izigravanje pravil in pretirani kompromisi lahko vodijo v nezaupanje v EU kot inštitucijo, česar si ne želimo," o možnosti ločenih stališč članic meni glavni ekonomist pri GZS Bojan Ivanc. "Gospodarstvo si želi ohraniti odprt dostop do trga Združenega kraljestva ter vseh preostalih svoboščin, ki jih omogoča enoten gospodarski prostor. Vendar so te svoboščine pogojene s članstvom ter poštenim delom vplačil v skupen proračun EU."

Podobnega mnenja je Verovšek. Kot pravi, že zaradi negotovosti na britanski strani obstaja veliko tveganje, da dogovora do marca  2019 sploh ne bo, kar pa je najslabša možnost za obe strani. "Če EU ostane enotna, se možnosti dogovora vsaj malo povečajo. Zdi se mi zelo nevarno, da bi se v danem položaju preveč zapletali, vztrajali pri nacionalnem interesu, ker to lahko vodi do razpada pogajanj, ki so tako ali tako že zelo zapletena," meni.