Nedelja, 27. 1. 2019, 9.53
5 let, 2 meseca
Ljubljanski občini črna pika okoljevarstvenikov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,12
9
Nevladna okoljska organizacija Alpe Adria Green je v izboru najbolj neekološke osebnosti leta ta teden za zmagovalca črne liste za leto 2018 razglasila Mestno občino Ljubljana (Mol). Občina, ki se sicer ponaša s trajnostnim razvojem, je organizacijo "prepričala" s projektom gradnje kanalizacije velikega pretoka na vodonosniku.
Mol si "nagrado" zasluži za projekt kanal C0. V okviru tega projekta "gradi kanalizacijo velikega pretoka v vodonosniku od Broda do Ježice, ki je glavni (iz)vir ljubljanske pitne vode", so opozorili v sporočilu za javnost.
Vodonosnik zagotavlja več kot 300 tisoč prebivalcem Ljubljane 90 odstotkov dnevnih potreb po pitni vodi. Mol je po njihovi oceni zavajal v vlogi za sredstva EU, molči tudi o potresni izpostavljenosti območja. V občini so "prevladali komercialni in pridobitni interesi nad javnim interesom varovanja vodnega vira in pitne vode", so prepričani v Alpe Adria Green.
Zakaj nova kanalizacija?
Ljubljanska občina skupaj z vodiško in medvoško načrtuje nov 12-kilometrski kanal. Obstoječa čistilna naprava Brod bo rekonstruirana v zadrževalni bazen s kapaciteto 800 kubičnih metrov.
"Na novo bomo s tem delom projekta na javno kanalizacijo priključili 3.600 prebivalcev v Občini Medvode in 1.100 prebivalcev v Občini Vodice in s samo gradnjo povezovalnega kanala C0 bistveno zmanjšali obremenitev centralnega kanalizacijskega sistema v Mestni občini Ljubljana ter sistematično uredili odvajanje odpadne vode s severozahodnega dela Ljubljane," na spletni strani navaja ljubljanska občina.
Leben sklical sestanek, a zapisnika še ni
Organizacija je že oktobra lani o dogajanju opozorila tudi ministra za okolje in prostor Jureta Lebna, glavno okoljsko inšpektorico Dragico Hržica, generalnega državnega tožilca Draga Šketo, v. d. generalne direktorice policije Tatjano Bobnar in varuha človekovih pravic. Zahtevala je takojšnjo zaustavitev sporne gradnje vodonosnika in zaščito lastnikov zemljišč, ki so zaradi te gradnje ogroženi.
Od vseh zgoraj navedenih sta se odzvala le varuh človekovih pravic in Leban, ki je sicer organiziral sestanek na ministrstvu, katerega zapisnika pa v organizaciji še niso prejeli.
Kritični do politike
Obrnili so se tudi na predsednika države Boruta Pahorja kot vrhovnega poveljnika obrambnih sil in zahtevali takojšnjo ustavitev del na kanalu C0 prek strateško pomembnega glavnega vodovarstvenega območja glavnega mesta države. Urad predsednika je predal zadevo v reševanje in ukrepanje ministrstvu za obrambo, a odgovora od nobene od omenjenih institucij ni bilo.
Država od nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu, zahteva vsakoletna poročila o delu in finančna poročila, ne glede na to, ali finančno podpre delo teh organizacij ali ne. "Politika, ki vodi državo, si pridrži pravico, ali bo na dopise in razne pripombe na osnutke uredb in zakonov nevladnih organizacij odgovorila ali ne," so še kritični v Alpe Adria Green.
9