Kdo so delavci ljubljanskega podzemlja in kaj počnejo? (foto in video)

Kdo počisti našo nesnago?

V ljubljanskem kanalizacijskem vozlišču je 1.150 kilometrov cevi. Sestavljajo jo trije sistemi: sistem za komunalno odpadno vodo (330 kilometrov), za padavinsko odpadno vodo (320 kilometrov) in mešani sistem (487 kilometrov). Celoten sistem ima več kot 28 tisoč priključkov in 15 čistilnih naprav, glavna med njimi je centralna čistilna naprava v Zalogu.

To so impresivne številke, a nas so bolj zanimali ljudje. Ljudje, ki čistijo nesnago, ki jo nekateri tako lahkotno splaknejo v straniščno školjko.

"No, ti ljudje smo mi," nam je na sedežu javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija (Vo-Ka) v Ljubljani z nasmeškom na obrazu priznal Nebojša Matijević, strastni jamar, sicer pa dolgoletni sodelavec Vo-Ka in neusahljiv vir anekdot iz tako imenovanega ljubljanskega podzemlja.

V ljubljanski kanalizacijo smo se podali v družbi nadzornika pri Vo-Ka Nebojše Matijevića, ki so mu v enem od časopisov nadeli vzdevek kralj podzemlja.

V šali pravi, da za vsako straniščno školjko stoji sto strokovnjakov. In kaj opažajo pri svojem delu? "Da je v kanalizaciji vedno več organskih odpadkov, torej ostankov hrane. To je razvidno iz naraščajočega števila podgan v kanalih, a tudi iz števila lukenj v parkih in nesnage, ki se nalaga v kanalih," je pojasnil Matijević.

Dogajanje v kanalizacijskih ceveh spremljajo s posebno televizijsko kamero, posnetke pa analizirajo prek televizijskega omrežja na sedežu podjetja.

V ljubljanskih katakombah je 1.150 kilometrov kanalizacijskih cevi. Po nekaterih se je mogoče sprehajati zravnano, nekje je mogoča le sključena hoja.

Naraščajoče število podgan je po ugibanjih Matijevića verjetno povezano z vedno bolj pogostim splakovanjem hrane prek kuhinjskih odtokov in straniščne školjke ter z ločevanjem odpadkov. "Ljudem se s tem ne ljubi ukvarjati, pa zmečejo kar v stranišče," pravi.

Makaroni, taki in drugačni v kanalizacijskih ceveh niso nič čudnega, vzdrževalci so naleteli celo na kotlete, ki so se zataknili v enem od kanalov.

Kaj se dogaja pet metrov pod ljubljanskimi tlemi

Delokrog vzdrževalcev iz oddelka za kanalizacijo je ljubljansko podzemlje, pet do šest metrov pod zemljo. Kaj sploh počnejo spodaj?

"Mi smo zadnja raven, ki pospravlja za tistimi, ki onesnažujejo od zgoraj," pripoveduje kralj podzemlja.

Vzdrževalci čistijo kanalizacijske kanale, nadzorniki, mednje sodi tudi Matijević, pa preverjajo, kakšno je stanje kanalizacijskih cevi, kakšna je raven sedimentov v ceveh, kar je najbolj pomembno, pri tem pa ničkolikokrat naletijo tudi na črne priključke, torej tiste, ki se na kanalizacijsko omrežje priključijo kar sami in ga pri tem tudi poškodujejo.

Eni pazijo na druge

Delo vzdrževalcev vedno poteka v parih. Medtem ko so nekateri razporejeni v nadzemno ekipo – sestavljajo jo dve osebi ter voznik poltovornjaka –, so drugi del podzemne, ki se spusti v kanalizacijski kanal.

Prva ekipa varuje drugo. Pred spustom v kanal odprejo pokrove jaškov, zato da se plini, ki bi se lahko zadrževali v ljubljanskih katakombah, kot jim tudi radi rečejo, razpršijo v ozračje.

Varnost je na prvem mestu, je med našim obiskom večkrat poudaril Matijević. Proti bakterijam se borijo z zaščitno opremo: s higienskimi rokavicami, škornji, pred nevarno stopnjo plinov z detektorjem, opremljeni so tudi s čeladami.

Vrata v ljubljansko kanalizacijo.

Straniščna školjka postaja nadomestek za koš za smeti

Razlog, zaradi katerega se v kanalizaciji znajde vedno več stvari, ki tja ne sodijo, je v tem, da je straniščna školjka vse pogostejši nadomestek koša za smeti, je prepričana Mojca Vrbančič, strokovna sodelavka pri podjetju Vodovod-Kanalizacija Ljubljana.

In zakaj bi nas to moralo skrbeti? Zato, ker vse, kar danes zlijemo v odtok, slej ko prej tudi spijemo.

Podatki o tem, kaj danes konča v straniščni školjki, so šokantni. Od ženskih najlonskih nogavic, vatiranih palčk za čiščenje ušes, kondomov, vložkov, plenic, do vlažilnih robčkov, ki so nasploh velika težava v kanalizaciji. Prvič zato, ker jih je ogromno, in drugič zato, ker mašijo črpalke za prečrpavanje odpadnih vod v črpališčih.  

Mojca Vrbančič, strokovna sodelavka Vo-ka (fotografija je bila posneta v nadzornem centru Službe za vzdrževanje kanalizacijskih objektov, kjer imajo pregled nad dogajanjem ljubljanskega kanalizacijskega sistema), ugotavlja, da straniščna školjka postaja nadomestek za koš za smeti.

Zgoraj našteti odpadki se iz odpadne vode izločijo s pomočjo posebnih grabelj. Gre za posebno tehnološko napravo, ki odpadke, preden se odložijo v zabojnik, stisnejo, da se iz njih čim bolj izcedi odpadna voda.

"Med odpadki je tudi ogromno maščob in hrane, ki jo poberemo na mehanskem delu čistilnih naprav," še pojasnjuje Vrbančičeva.

Kam sodi kavna usedlina?

Zanimalo nas je, kako je s kavno usedlino, ki jo tako radi zlivamo v kuhinjski odtok.

"Ker je zelo mastna, v kanalizacijo nikakor ne sodi, so nas podučili. Še več, velika verjetnost je, da boste prav zaradi nje v domačem gospodinjstvu imeli še največ težav. Kavna usedlina z maščobo namreč tvori obloge na ceveh," nam je pojasnila Vrbančičeva.

Najbolje je, da jo zlivate na kompost ali pa z njo, razredčeno z vodo, zalivate sobne rastline.

Zakaj v kanalizaciji (skoraj) ne smrdi?

Neprijetnih vonjav, ki so nama jih že pred odhodom "očitali" kolegi, v podzemlju skorajda nismo čutili.

Matijević je večkrat omenil, da so celo vonjave v domačem stranišču bolj neprijetne kot v kanalizaciji (več izveste v prvem videu) in to drži. Neprijetni vonji so se širili samo na tistem delu kanalizacijskega sistema, po katerem potujejo fekalije.

Ko potegnemo vodo v straniščni školjki, se njihovo delo šele začne

"Vsak misli, da je s potegom vode v straniščni školjki njegova naloga končana, no, naša se takrat šele začne," nam je plastično opisal poslanstvo delavcev v kanalizaciji.

Redkokdo se vpraša, kaj se dogaja potem. Kaj je z odpadno vodo, ki jo po uporabi v gospodinjstvu odvedemo v kanalizacijo, in vsem, kar se še zliva v odtok? Kaj je z nevarnimi odpadki, kot so zdravila, odpadne barve, topila, dezinfekcijska sredstva, kisline?

Na Vo-Ka v zvezi s tem priporočajo zmerno in previdno uporabo. Zakaj in kako to vpliva na njihovo delo?

"Iz odpadne vode namreč lahko odstranimo samo tiste organske snovi, ki so razgradljive in ki jih mikroorganizmi lahko odstranijo. Na komunalnih čistilnih napravah biološko čiščenje poteka s pomočjo mikroorganizmov, ki pa kemičnih snovi iz odpadne vode ne morejo razgraditi.

Vse te snovi, poleg tega, da zavirajo razgradnjo biološkega čiščenja v prečiščeni odpadni vodi, ki jo nazadnje vrnemo naravi, v vodi ostanejo.

"Zato je fino," poudarja Vrbančičeva, "da se zavedamo, da to, kar danes zlijemo, slej ko prej tudi spijemo. Voda ima svoj vodni krog in vse se vrne."

Obisk podzemlja ni za klavstrofobične

Vrnimo se na začetek, na naš slikovni material in izkušnjo z obiska ljubljanskega kanalizacijskega sistema – dodelili so nam tistega v Savskem naselju, tik ob bmx kolesarskem parku –, ki ni primeren za ljudi s klavstrofobijo.

Ko se namreč po lestvi spustiš v njegovo drobovje, začutiš njen hlad, in ko se pokrov jaška zapre, izhoda ni. Če te takrat zgrabi panika …

Dvorana, kjer bi zlahka prirejali modne revije

Po kanalizacijskih kanalih sta naju s fotografinjo popeljala Nebojša in Sandi. Oblekli so naju kot dve kriminalistki na sledi velikega zločina. Dali so nama beli obleki za enkratno uporabo, higienske rokavice, jamarsko čelado in gumijaste škornje, vse za najino varnost, so rekli.

Kanali so različni, mnogo jih je, pod zemljo je pravo vozlišče. Nekateri so visoki okrog dveh metrov, pri drugih je treba stopati sključeno, saj merijo le meter šestdeset.

Najprej smo se ustavili pri grabljah, kjer domuje tolsta podgana, ki ji tu očitno ni hudega, ter pot nadaljevali do ogromne dvorane, ki bi po mnenju enega od naših sopotnikov zlahka gostila modno fotografiranje ali modno revijo. Kakšna je njena funkcija?

V zadrževalnem bazenu A2, ki zadrži prvi padavinski val, bi zlahka prirejali modne dogodke, smo ugotovili med našim obiskom.

"Naloga zadrževalnega bazena A2 je, da zadrži prvi val. Po mešanem kanalizacijskem sistemu odtekajo komunalna, padavinska in industrijska odpadna voda. To pomeni, da se v času padavin količina odpadnih voda v omrežju bistveno poveča, saj odteka v kanale tudi padavinska voda iz cestišč, drugih utrjenih javnih površin … In v zadrževalnem bazenu ujamemo prvi val odpadnih voda," je namen bazena osvetlila Vrbančičeva.

"Prvi val je najbolj obremenilen, zato ker po suhem obdobju spere in za seboj potegne vso nesnago, ki se je nabrala na dnu in stenah kanalov, zadrževalni bazen pa tak val zajame. Ko se razmere umirijo, se odpadno vodo spusti naprej po sistemu  do čistilne naprave."

Živalski živžav

Živali, ki ju boste skoraj zagotovo srečali v kanalizaciji, sta pajek in podgana. Na eno od njih smo v ljubljanskem podzemlju naleteli tudi mi, a ker je nismo nadlegovali, tudi ona ni nadlegovala nas.

Ena od prebivalk ljubljanskega kanalizacijskega sistema.

Milijarde delavcev, ki garajo zastonj

Vsepovsod pa so prisotni tudi mikroorganizmi. "Ne vidimo jih," pravi Nebojša, "a so vsekakor dobrodošli, saj delajo zastonj. Samo hrano, ta tako ali tako sama priteče po kanalu, in zrak jim moraš ponuditi. Mikroorganizmi so naši delavci in v kanalizaciji jih imamo zaposlenih več milijard," se je pošalil.

"Prehranjujejo se z organskim onesnaženjem iz odpadne vode," ga dopolni Vrbančičeva. "Z njihovo pomočjo se odvija biološko čiščenje na komunalnih čistilnih napravah."

"Oni so zadovoljni, mi pa tudi," sklene Nebojša.

Kaj ne sodi v javno kanalizacijo?

V podjetju Vodovod-Kanalizacija Ljubljano so za ozaveščanje ljudi o tem, kaj vse ne sodi v javno kanalizacijo, pripravili spletno igrico Sekretolog, ki jo najdete na povezavi: http://www.cevko.si/sekretolog.