Četrtek, 11. 1. 2024, 9.52
11 mesecev, 2 tedna
ENERGETSKI ZAKON
Kumer: Trditve NSi so zavajajoče #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,58
V NSi ostro nasprotujejo noveli energetskega zakona, saj naj bi ta globoko posegla v življenja več sto tisoč ljudi v Sloveniji. "Če bo vlada še naprej trmarila in vztrajala pri obstoječem predlogu, bomo v NSi državljanom dali ponudbo, da o tem odločajo na referendumu," je napovedal poslanec Jernej Vrtovec. Pripravljeni so tudi predlagati referendum, saj da druge možnosti ni. V stranki Gibanje Svoboda navedbe NSi zavračajo kot neutemeljene. Njihove trditve so zavajajoče, so povedali v današnji izjavi za medije.
V državnem zboru poteka nujna seja odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor, na kateri na zahtevo poslanske skupine NSi razpravljajo o zelenem prehodu.
V spodnjem videu si lahko ogledate izjavo poslanca NSi Jerneja Vrtovca, v kateri naniza razloge za nasprotovanje zakonu:
V Gibanju Svoboda so se pred sejo odbora DZ za infrastrukturo na temo zelenega prehoda ostro odzvali na navedbe NSi v zahtevi za njen sklic. Očitajo jim kup neresnic, zavajanj, podtikanj in laži, sklic seje pa razumejo kot "uvod v volilno kampanjo skrajno desničarskih strank". Referendum o energetskem zakonu bi bil po mnenju Svobode nesmiseln.
Novi energetski zakon prinaša ukrepe za razogljičenje in zeleni prehod. Po trditvah ministrstva za okolje, podnebje in energijo ureja energetski vir predvsem za novogradnje, hkrati pa omogoča, da se uporabniki sami odločijo za enega od energetskih virov.
Zakon ne prepoveduje ogrevanja na zemeljski plin in lesno biomaso, prav tako tudi ne ukinja plinskih omrežij in ne omejuje prodaje plina tistim, ki ga uporabljajo. Zato so trditve nekaterih političnih strank in interesnih združenj ne samo zavajajoče, temveč škodljive za vso družbo.
Minister Bojan Kumer je na dogodku za medije takole odgovoril na trditve, za katere v stranki Gibanje Svoboda menijo, da so napačne in zavajajoče:
– Še vedno se bo mogoče ogrevati na plin.
Obstoječi uporabniki plina bodo lahko še naprej uporabljali plin za ogrevanje, omejitve veljajo zgolj za nove stanovanjske stavbe, ki morajo biti že v osnovi skoraj ničenergijske in s tem fosilnih goriv niti ne potrebujejo. Na voljo so nove tehnologije, ki so prijaznejše do okolja, cenejše in stroškovno učinkovitejše, našteva minister.
Pri preostalih vrstah novih stavb, kot so na primer poslovne stavbe, trgovska središča, industrijske stavbe itd., zakon ne prinaša nobenih omejitev. Verjetno bo ogrevanje na plin v prihodnosti eden od dražjih načinov ogrevanja, zato je smiselno ljudi na to opozoriti že zdaj in postopno preiti na druge načine ogrevanja ter se tako izogniti energetski revščini.
– Kaj bo s koncesijami?
Zemeljski plin bo še vedno dovoljen v stavbah, ki se ogrevajo iz obstoječega plinskega omrežja. Obstoječi uporabniki plina za ogrevanje bodo tega še naprej uporabljali in koncesije se bodo lahko podaljševale brez večjih ovir.
– Ogrevanje na lesno biomaso bo še vedno dovoljeno.
Kot je povedala poslanka in tudi predsednica odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor Nataša Avšič Bogovič, bo omejitev veljala le, če se za to odloči občina, in le za nove ali prenovljene eno- ali dvostanovanjske stavbe v gosto naseljenih območjih, kjer je problematična kakovost zraka.
Predlog zakona daje lokalni skupnosti možnost omejevanja načina rabe lesne biomase pri načrtovanju svojih lokalnih energetskih konceptov v primeru lokalnega problema onesnaženosti zraka s trdimi delci in preostalimi strupenimi onesnažili, ki vplivajo na zdravje ljudi. Obstoječih kurišč v strnjenih naseljih se zakon ne dotika.
Ker je les domači obnovljivi vir energije, ki ga je v Sloveniji v obilju, država še naprej spodbuja daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, pa tudi uporabo biomase v individualnih kuriščih, če so zunaj strnjenih naselij. Še vedno bomo lahko uporabljali lesno biomaso tudi v strnjenih naseljih kot sekundarni vir, npr. za kuhanje, kamin …
– Cena elektrike zaradi novega načina obračunavanja omrežnine v prihodnje ne bo občutno višja.
Minister pojasnjuje, da nov način obračuna omrežnine, za kar je sicer pristojna agencija za energijo, prinaša pravičnejšo porazdelitev stroškov uporabe omrežij med vse odjemalce. Veliko gospodinjstev bo zato v prihodnje plačevalo celo nekoliko manj kot doslej. Cene bodo odvisne od tega, koliko kdo uporablja omrežje. Tisti, ki ne bo spremenil navad, bo plačeval enako kot doslej.
– Zakaj sploh zeleni prehod, če pa nas ta veliko stane?
Zeleni prehod povečuje našo energetsko neodvisnost in odpornost ter zmanjšuje posledice podnebnih sprememb. Slovenija se zaradi geografskih značilnosti segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja in je v EU na prvem mestu po škodi zaradi podnebnih sprememb. V te podatke ni zajeta škoda zaradi poplav 2023, ki je ocenjena na deset milijard evrov. Poleg tega mora Slovenija izpolniti svoje zaveze iz Pariškega sporazuma, katerega cilj je omejiti globalno segrevanje.
Cena neukrepanja je višja od stroškov ukrepanja, je zatrdil minister Kumer. Ministrstvo poudarja, da podnebne politike EU niso "ambiciozne" ali "pretirane", temveč predstavljajo to, kar mora EU nujno storiti za podnebno vzdržno prihodnost.
– Zakaj omejevanje fosilnih goriv?
Slovenija vsako leto plača več kot tri milijarde evrov za nakup naftnih derivatov in zemeljskega plina. Gre samo za nakup goriva, v tem znesku ni zajeta infrastruktura za rabo teh energentov. Cilj države je zmanjšati uvozno odvisnost na področju oskrbe z energijo.
Da bo leta 2024 prepovedana uporaba fosilnih goriv za ogrevanje stavb, je odločitev prejšnje vlade iz leta 2021, zapisana v Načrtu za okrevanje in odpornost, dodajajo na ministrstvu.
– Razogljičenje države ni le vprašanje odgovornosti do planeta, ampak tudi konkurenčnosti.
Gospodarstva, ki ne bodo razogljičena, v prihodnosti ne bodo konkurenčna. Cene zemeljskega plina za končne odjemalce so bile predlani in lani sprejemljive zaradi proračunske intervencije države, ki je vračala nadomestila dobaviteljem zemeljskega plina. Torej bi bilo treba rabo zemeljskega plina zmanjšati in ne povečati, poudarja minister.
Kumer: Že zdaj dajemo več subvencij
Na vprašanje, ali na daljši rok za državo ne bi bilo ceneje, če bi povečali subvencije za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb, Kumer odgovarja:
"Danes že namenjamo več sredstev za tovrstne namene. Če gre za to, da bi posameznemu investitorju dodelili večji delež subvencij, je treba povedati, da moramo višino subvencije vedno prilagajati trenutnim razmeram. Materiali se na eni strani lahko dražijo ali cenijo, tako da vsakokratno prilagajanje višine posamezne subvencije sledi stanju na trgu. Subvencije bodo tako sledile cenam materialov. Ključno je, da je vračilna doba vloženega ukrepa čim krajša in da se ljudje zanj odločijo. Odločali pa se bodo na podlagi tega, ali bo subvencija dovolj visoka," pojasnjuje minister.
Kaj pa tista gospodinjstva, ki si ne morejo privoščiti zamenjave ogrevalnega sistema? "Za tiste, ki si prehoda ne morejo privoščiti in imajo status energetsko revnega gospodinjstva, smo pred dvema mesecema sprejeli program s stoodstotno subvencijo. Prva sredstva v višini nekaj milijonov so že bila na voljo in objavljena prek Borzena ter že tudi razdeljena. Za ta gospodinjstva zdaj iščemo dodaten denar," je dodal minister Kumer.
Na odboru padli vsi sklepi, ki jih je predlagal NSi
Člani odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor so se na današnji nujni seji seznanili s tematiko ukrepov na področju zelenega prehoda. Opozicijski poslanci so menili, da so deli predlagane novele energetskega zakona škodljivi, medtem ko so koalicijski poslanci opoziciji očitali zavajanje javnosti.
Sejo odbora je zahtevala poslanska skupina NSi, ker menijo, da je novela energetskega zakona, ki jo je vlada v parlamentarno proceduro vložila v začetku decembra, neprimerna. Moti jih, da vsebuje prepoved projektiranja in vgradnje kotlov na zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin v novih stanovanjskih stavbah in prepoved projektiranja in vgradnja kurilnih naprav na tekoča in trda goriva v strnjenih naseljih ter da onemogoča podeljevanje novih koncesij za graditev plinskega omrežja.
"Nesprejemljivo je, da vlada 121.000 gospodinjskim odjemalcem zemeljskega plina, ki prispevajo dva odstotka emisij ogljikovega dioksida v Sloveniji, prepoveduje način ogrevanja in jih sili v menjavo načina ogrevanja, kar bo povezano z velikimi stroški," je na seji dejal poslanec NSi Jernej Vrtovec.
Kritični so tudi do novega načina obračuna omrežnine, ki se obeta z začetkom julija. Po njihovem prepričanju bo ta izrazito neugoden za obrtnike, podjetnike, kmete in velike odjemalce.
Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je poslancem NSi očitala zavajanje javnosti. Zakon po njenih besedah namreč ne prepoveduje ogrevanja na zemeljski plin in lesno biomaso, ne ukinja plinskih omrežij in ne omejuje prodaje plina, kot to trdijo.
"Če se danes ogrevaš na zemeljski plin ali lesno biomaso, boš to lahko počel to tudi v prihodnje," je bila jasna državna sekretarka.
Slovenija mora po njenem prepričanju nadaljevati zeleni prehod, ki prinaša neštete gospodarske priložnosti in ustvarja nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.
Glede novega obračuna omrežnine je Seršen spomnila, da trenutni sistem izvira še iz časov nekdanje skupne države in so določene prilagoditve potrebne.
Direktorica Agencije za energijo Duška Godina je pojasnila, da nov način obračunavanja omrežnine prinaša učinkovitejšo rabo omrežij.
"Cilj spremembe obračuna ni zakomplicirati življenja in delovanja ljudi in industrije, spremembe prav tako niso namenjene kaznovanju, kot se prevečkrat zavaja v javnosti, temveč je cilj spodbujanje odjemalcev, da aktivno sodelujejo pri zelenem prehodu in predvsem pravični porazdelitvi stroškov uporabe sistema med vse odjemalce," je pojasnila.
Predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) in Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so opozorili, da je še nekaj nejasnosti glede predlaganih sprememb energetskega zakona in novega načina obračuna omrežnine. Iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Zveze lastnikov gozdov Slovenije je bilo slišati kritike, da bo omejevanje uporabe lesne biomase za ogrevanje negativno vplivalo na lesno industrijo.
V Umanoteri in Focusu se medtem zavzemajo za vztrajanje pri zelenem prehodu in opuščanju fosilnih goriv za potrebe ogrevanja. Za uporabo alternativnih goriv pri ogrevanju, s čimer bi se zmanjšalo onesnaževanje zraka, pa se z vidika ustvarjanja bolj zdravega okolja zavzemajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Poslanci Svobode so v precej burni razpravi članov odbora opozicijskim poslancem večkrat očitali zavajanje javnosti. "Z današnjo sejo se nepotrebno straši ljudi in lansira lažne informacije, ki temeljijo na napačnih interpretacijah zakona," je dejala poslanka Sara Žibrat.
Poslanka Lucija Tacer je izpostavila, da se bo omejitev ogrevanja na drva dotikala le tistih, ki bodo v strnjenih naseljih gradili novo hišo ali stanovanje obnavljali do te mere, da bo potrebno gradbeno dovoljenje.
Po prepričanju poslanca SDS Andreja Kosija se sicer vsi prisotni zavzemajo za zeleni prehod, a ta trenutno ne gre v pravo smer. Glede novele energetskega zakona je opozoril na pomanjkanje ustreznih definicij nekaterih izrazov, kot je na primer 'strnjeno naselje'.
Poslanec NSi Jožef Horvat je pozval k javni predstavitvi mnenj glede sprememb energetskega zakona. Ob tem je spomnil na napoved NSi, da bodo vložili predlog za razpis referenduma, če ne bo drastičnih izboljšav zakona.
Na koncu skoraj osem ur trajajoče seje so člani odbora na glasovanju zavrnili vse tri sklepe, ki so jih predlagali poslanci NSi, med drugim, da bi odbor vlado pozval, naj umakne energetski zakon iz zakonodajne procedure.
