Petek, 15. 12. 2023, 15.18
4 mesece, 2 tedna
Lamut vpogled Sovi označil kot svojo dolžnost, v NSi niso zadovoljni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,58
Predsednik preiskovalne komisije DZ o sumih političnega vmešavanja v delo policije Miha Lamut po mnenju poslanke NSi Vide Čadonič Špelič še ni zadovoljivo pojasnil pravne podlage, da je Sovi omogočil vpogled v pričanje Tatjane Bobnar. Lamut, ki ostaja bolniško odsoten, je sicer v pismu poslanki to označil za zakonito ravnanje in svojo dolžnost.
Poslanka je namreč v začetku tedna terjala Lamutova pojasnila za njegovo ravnanje. Ta ji je v sredinem odgovoru zatrdil, da je ravnal zakonito. Pojasnil je, da Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav na zaslišanju pred preiskovalno komisijo kljub seznanjenosti s to svojo dolžnostjo nista opozorila komisije, da bosta navajala tajne podatke. A je bilo glede na okoliščine očitno, da gre pri izpovedbah "bržkone tudi za podatke, ki imajo svoj izvor v obveščevalno-varnostni sferi", zato je Sovo zaprosil za izjasnitev, ali katerikoli od podatkov predstavlja tajni podatek, in če da, katere stopnje. Še pred tem pa je zvočni zapis in prepis zaslišanja označil s stopnjo tajnosti interno, nato še s tajno.
Ta izjasnitev Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) je bila po njegovih navedbah pomembna tudi zato, ker sta vpogled v zaslišanje uradno zahtevala policija in Specializirano državno tožilstvo. Tako je Sovo zaprosil za pravno pomoč pri izvedbi preiskave, kar je bil, kot je pojasnil, dolžan storiti, saj stopnja tajnosti določa način varovanja in ravnanja s tovrstnimi podatki. "To nikakor ni bila moja samovolja, kot se mi zdaj očita, to je bila moja dolžnost," je bil jasen.
Lamut: Gre za zlonamerno obrekovanje komisije
Očitke odvetnika ene od prič, da bi lahko pri vpogledu Sove prišlo celo do odtujitve dokaznega gradiva iz DZ na sedež slednje, je ocenil kot "zlonamerno obrekovanje ne samo preiskovalne komisije kot take, marveč predvsem DZ kot institucije". Prepričan je, da strokovne službe DZ takšnega protizakonitega ravnanja ne bi omogočile ali dopustile. Potrdil je še, da odvetniku ene od prič ni omogočil dostopa do zvočnega zapisa in prepisa zaslišanja, saj nima ustreznega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, da pa sama priča ima možnost opraviti vpogled v zaslišanje.
Pojasnil je tudi, da kot predsednik preiskovalne komisije nima vpliva na delovanje drugih državnih organov in tako ne more podati odgovora na vprašanje, ali je moral v omenjeno gradivo vpogledati prav direktor Sove Joško Kadivnik. Kakšne posledice bo imelo to za njegovo morebitno pričanje pred preiskovalno komisijo, bo po Lamutovih pojasnilih predmet nadaljnje razprave preiskovalne komisije, ki bo ugotavljala, v kolikšni meri je bila zaradi vpogleda v dokumentacijo morda prizadeta verodostojnost te priče. Ob tem je kot sodno prakso navedel primer kazenske zadeve, v kateri je vrhovno sodišče zavzelo stališče, da predhodna seznanitev priče z izpovedbo druge priče ne predstavlja kršitve določb kazenskega postopka, temveč sodišče v takšnem primeru ocenjuje, ali je seznanitev priče z vsebino dokaza, preden je bila zaslišana, prizadela in v kolikšni meri verodostojnost njene kasnejše izpovedbe.
Lamut meni tudi, da bo preiskovalna komisija lahko opravila soočenje prič, in sicer direktorja Sove in direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada, kar je od preiskovalne komisije terjala komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.
Na očitek, da naj bi domnevno dlje časa zadrževal določeno dokumentacijo, ki jo je posredovala ena od zaslišanih prič, je odgovoril, da za te dokumente ni bilo jasno, ali morda tudi ti ne vsebujejo tajnih podatkov, zato je bil dolžan to dejstvo v arhivu preiskovalne komisije preveriti. "Šele ko sem se prepričal, da posredovano gradivo priče ne vsebuje tajnih podatkov, je bila opravljena distribucija te dokumentacije članstvu komisije," je pojasnil.
Čadonič Špeličeva: Lamut priznava, da se bo o posledicah vpogleda na komisiji treba pogovoriti
Čadonič Špeličeva pa je v odzivu ocenila, da Lamut še vedno ni zadovoljivo pojasnil pravne podlage za svoje ravnanje. Poudarila je, da je Lamut pričanje za zaprtimi vrati že sam označil za tajno, "torej ni bilo nobene potrebe, da bi en mesec kasneje to tajnost preverjal še direktor Sove".
"Lamut bi moral vedeti, da bo s svojim dejanjem kontaminiral pričanje direktorja Sove, ki je bil takrat že določen za zaslišanje kot priča v isti zadevi. Prav tako še vedno ni pojasnil, zakaj je pred ostalimi člani preiskovalne komisije skrival dokumente, ki izkazujejo, da je na vpogled pričanja direktorja Sove povabil sam," je navedla poslanka. Opozorila je še, da je Lamut skrival tudi dokumente, ki jih je dostavila Bobnarjeva in so pomembni za ugotavljanje vplivanja predsednika vlade na policijo. "Zgovorno je dejstvo, da je Miha Lamut članom komisije dokumente pokazal šele, ko sem na to javno opozorila," je dodala.
Kot je navedla poslanka, Lamut v svojem odzivu priznava, da se bo o posledicah vpogleda direktorja Sove v pričanje treba na komisiji pogovoriti. Tako ga je v četrtek že pozvala, da čim prej skliče naslednjo sejo te preiskovalne komisije.
Kdaj bo sklicana naslednja seja preiskovalne komisije, še ni jasno. V poslanski skupini Svobode so za STA pojasnili, da bo datum določen po vrnitvi Lamuta, ki je bolniško odsoten.
