SiolNET. Novice Slovenija
9,02

termometer

  • Messenger
  • Messenger
INTERVJU: MILAN KREK, DIREKTOR NACIONALNEGA INŠTITUTA ZA JAVNO ZDRAVJE

Krek: "Zvonijo zvonovi, v četrti val vstopamo zelo hitro" #video

9,02

termometer

Stanje v državi je po mnenju direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milana Kreka zelo resno. Trend okužb se strmo dviguje in je v eksponentni rasti. Vsak dan tudi več ljudi zaradi bolezni covid-19 potrebuje zdravljenje v bolnišnici. "Zvonijo zvonovi, v četrti epidemični val vstopamo zelo hitro," pravi Krek.

Milan Krek je po končanem študiju na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani opravil specializacijo iz javnega zdravja, natančneje socialne medicine. Leta 1990 so na njegovo pobudo v Kopru vzpostavili Lokalno akcijsko skupino in naslednje leto program zdravljenja odvisnosti, ki je temeljil na javnozdravstvenem pristopu. Prevzel je vodenje Urada za droge pri Vladi Republike Slovenije, leta 2006 pa vodenje Zavoda za zdravstveno varstvo Koper, kjer je ostal direktor do združitve območnih zavodov za zdravstveno varstvo z Inštitutom za varovanje zdravja RS. Z združitvijo v Nacionalni inštitut za javno zdravje leta 2014 je postal vodja območne enote Koper. Vrsto let je dejaven kot asistent na katedri za javno zdravje na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, od leta 2008 pa vodi tudi nacionalno informacijsko točko na področju drog.

Število okužb zadnji teden pri nas precej narašča, beležimo več kot 200 okužb na dan. Koliko je to skrb vzbujajoče, če statistiko primerjamo z enakim obdobjem v lanskem letu?

Primerjava je težka, ker smo imeli v tem času lani le nekaj primerov okužb. Danes imamo bistveno slabše razmere. Rast je hitra in gre za podvojevanje primerov okužb na 15, 16 dni. Če imamo torej danes 250 potrjenih primerov okužbe, jih bo konec meseca prav zagotovo 500.

Dopustnike ste pozvali, naj se do 15. oziroma 20. avgusta vrnejo domov, se izolirajo za desetdnevno obdobje, da bi se septembra v šolah brez skrbi začel pouk. 

Ključno je, da se otroci domov vrnejo deset dni pred začetkom šole, saj je to obdobje, ko se lahko pokažejo znaki bolezni, v izogib, da bi morda odšli v šolo okuženi. Če pride do tega, se bodo v razredih spet pojavile okužbe. Zapirali bomo razrede, celotne oddelke, kar bo za otroke izredno moteče. Želimo si, da je v šoli čim več otrok, ne pa da jih pošiljamo v karanteno. Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju z interdisciplinarno skupino na ministrstvu za šolstvo ter ministrstvom za zdravje vzpostavlja skupni mehanizem za prve dni šolanja, da bi otroci čim lažje vstopili v šolski prostor in da ne bi šol zapirali že čez mesec dni.

''Najslabši scenarij je, da imamo že jeseni zasedenih dva tisoč postelj. Kje jih bomo vzeli? Spet bomo zapirali druge oddelke, brez zdravljenja bodo drugi ljudje, ki nimajo bolezni covid-19. Tudi za njih je to lahko usodno.'' ''Najslabši scenarij je, da imamo že jeseni zasedenih dva tisoč postelj. Kje jih bomo vzeli? Spet bomo zapirali druge oddelke, brez zdravljenja bodo drugi ljudje, ki nimajo bolezni covid-19. Tudi za njih je to lahko usodno.'' Foto: Ana Kovač

So pripravljena že bolj konkretna navodila odločevalcev, je določen že kakšen datum ali odločitev o karanteni za tiste, ki bi se v Slovenijo vrnili po 15. avgustu?

Ljudje so to napačno razumeli. Mi karanteni nismo naklonjeni. To je skrajni ukrep. NIJZ dopustnikom ni ukazal, da morajo biti 15. avgusta obvezno doma. NIJZ zgolj svetuje, in tu je šlo za napotke, kot na primer "dobro bi bilo, da se vrnete domov" in "ne potujte na rdeča območja". Tukaj se naše delo konča. Mi ne pišemo odlokov. Drži pa, da na podlagi znanosti in dobrih praks spremljamo dogajanje v svetu, še bolj podrobno evropske pristope, na ta način pa skušamo vzpostavljati ukrepe, ki bodo ljudem blizu in jih ne bodo obremenjevali, hkrati pa bodo dovolj zaščiteni. Ker je osnovni cilj, da imamo čim manj okuženih. Pri zdaj aktualni, precej bolj nalezljivi delta različici virusa si ne moremo privoščiti, da bi ena oseba okužila še osem ljudi. Bolniške postelje bodo zasedene v nekaj tednih, težave bodo v intenzivnih enotah. Najslabši scenarij je, da imamo že jeseni zasedenih dva tisoč postelj. Kje jih bomo vzeli? Spet bomo zapirali druge oddelke, brez zdravljenja bodo ostali ljudje, ki nimajo covid-19. Tudi za njih je to lahko usodno. 

Kaj pa se pripravlja v državi, kakšni scenariji so na mizi? Kakšna jesen nas čaka? Spet zapiranje države, omejitve gibanja? 

Če bo šlo tako naprej, kot gre zdaj, nas čaka zelo težka jesen. Še vedno pravim: prvi ukrep je cepljenje. Več ljudi se bo cepilo, manj jih bo zbolelo, če pa že bodo zboleli, bodo imeli bistveno manj težav zaradi covid-19. In praviloma tudi ne bodo umrli. Je pa treba tu izvzeti bolnike s pridruženimi boleznimi, terminalne bolnike. A vsaka smrt, ki bo jeseni pri necepljeni osebi, bo žalostna. Ker je ta oseba imela vse možnosti za cepljenje – dovolj cepiva, dostopna cepilna mesta, pa tega ni izkoristila. Če ne bomo uspeli s cepljenjem, s PCT pogoji, z epidemiološkimi in higienskimi ukrepi obvladovati epidemične krivulje na nivoju, ko jo bomo še lahko obvladovali, potem bo med nujnimi ukrepi tudi ustavitev družbe.

Zadnje poročilo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano o sledenju različicam novega koronavirusa kaže, da so v Sloveniji doslej potrdili 861 primerov različice delta. Med 25. julijem in 1. avgustom so potrdili 299 primerov, kar pomeni 99 odstotkov sekvenciranih vzorcev. Zakaj se tako bojite različice delta? Kaj se je zgodilo s sevom alfa?

Spomnite se, v jesenskem času smo imeli "nežen sev", novi koronavirus, ki je bil bistveno manj kužen in tudi širil se je počasneje. Imeli smo dva vala epidemije, ki sta nam vzela štiri tisoč življenj. Januarja letos je različica alfa že izpodrivala prvi sev in povzročila aprilski tretji val epidemije. Sev delta nas skrbi zato, ker je različico alfa izpodrinil v zelo kratkem času in je ta hip "evropska kraljica". Usodo piše po vsej Evropi, ne le Sloveniji. Hudo stanje, kar zadeva naraščanje okužb z različico delta, beležijo v Franciji, Španiji, Veliki Britaniji, na Portugalskem, Nizozemskem. Pojasnil bi še, da vsak val in vsako novo različico virusa obravnavamo drugače. V nekem hipu imamo drug sev virusa z drugačnimi karakteristikami in potrebni so drugačni pristopi in ukrepi. Dejstvo je, da bomo še nekaj časa hodili iz vala v val. 

''Treba bo spremeniti način življenja, virus ga ne bo. Virus vedno ve, kaj je njegova naloga. Obstati. Mi pa lahko zgolj vzpostavljamo neke bariere in mu preprečujemo, da nam povzroča škodo. Virus bo vedno delal škodo, ključno pa je, ali bo ta škoda velika ali majhna.'' ''Treba bo spremeniti način življenja, virus ga ne bo. Virus vedno ve, kaj je njegova naloga. Obstati. Mi pa lahko zgolj vzpostavljamo neke bariere in mu preprečujemo, da nam povzroča škodo. Virus bo vedno delal škodo, ključno pa je, ali bo ta škoda velika ali majhna.'' Foto: Ana Kovač Kaj pa sev kapa, govori se že o lambdi? Nas lahko skrbi?

Vsi novi sevi nas zelo skrbijo. Ker jih zelo slabo poznamo. Pri sevih, ki so še v vrsti, je matematika zelo enostavna. Če nek sev, na primer kapa, zdaj začne izpodrivati delto, pomeni, da je še močnejši, odpornejši in bo boj z njim še težji. Vsaka mutacija virusa ima neko specifiko, zaradi katere bo preživela. In bo povozila naše ukrepe.

 

Nekatere cepljenje skrbi, drugih ne, tretji bi še malo počakali. Vi prednosti cepljenja vseskozi ponavljate – kaj pa mladi, otroci? Zakaj naj bi se cepili tudi oni?

V ljubljanskem Kliničnem centru je okoli 30 otrok, ki imajo tako imenovani postcovidni sindrom. Vprašanje je, če bodo lahko kdaj športniki in kako bodo funkcionirali. Veliko teh otrok sploh ni vedelo, da so preboleli covid-19. Covid-19 ne izbira. Sem bil dovolj jasen? Nasploh se potrjuje, da je cepljenje dober uspeh proti hospitalizaciji. V bolnišnicah je bistveno manj takih, ki so bili cepljeni. V minulem tednu je na primer v enem dnevu v bolnišnici ležalo 30 bolnikov, od teh so bili trije cepljeni, a poudarjam, te tri osebe so imunsko oslabljene, tudi sicer slabega zdravja. Jesen nas res zelo skrbi ob dejstvu, da imamo v Sloveniji 300 tisoč oseb, starih nad 50 let, ki še niso bili cepljeni. Z ministrom za zdravje Janezom Poklukarjem sva tem osebam poslala poziv in prošnjo, naj zaščitijo svoje zdravje. Sicer je, žal, težko pričakovati, da v jeseni ne bomo imeli mrtvih. Vsaka smrt med temi 300 tisoč osebami je nedopustna ob številki, da je v skladiščih še 700 tisoč cepiv.

Za tretji, poživitveni odmerek so se v nekaterih državah že odločili. Kaj pa v Sloveniji?

Na to se pripravljamo tudi pri nas, verjetno bi to izpeljali že konec avgusta. A v tem trenutku so vse cepilne strukture še namenjene za cepljenje s prvim in drugim odmerkom, to je ključno. Sploh pri delta sevu je pomembno, da ste prejeli dva odmerka cepiva, pri cepljenih z enim odmerkom so velike težave, opažamo.

Kakšne so razmere v Evropi, v svetu? V Avstraliji na primer število okužb narašča, Izrael zaostruje ukrepe, v Združenih državah Amerike zaradi različice delta zbolevajo mladi, pandemija koronavirusa se krepi v južnih državah Združenih držav Amerike ...

Vse to nam potrjuje, da smo daleč od tega, da virus sars-cov-19 obvladujemo. Ga ne. Skušamo ga obvladati. Zato so tako nujni vsi ukrepi, ki pa so v različnih državah različni, bodisi zaradi populacijske strukture in še drugih dejavnikov. Nekaj pa je jasno: pandemija še vedno traja in žal bo najbolj prizadela najmanj razvite države, kjer cepiva nimajo. Tem državam pomaga tudi Slovenija. Upam, da nam je jasno: če bomo covid-19 obvladali samo v razvitih državah, ga ne bomo obvladali. Če endemska območja ostajajo v nerazvitih državah, bo virus še naprej vdiral v naš prostor. Vsi bi se morali cepiti, vzpostaviti resen odnos do te bolezni. Šele potem bi bili na dobri poti, da bolezen izkoreninimo. Projekcije kažejo, da se nam zagoni bolezni lahko pojavljajo še pet, deset let. Treba bo spremeniti način življenja, virus ga ne bo. Virus vedno ve, kaj je njegova naloga. Obstati. Mi pa lahko zgolj vzpostavljamo neke bariere in preprečujemo virusu, da nam povzroča škodo. Virus bo vedno delal škodo, ključno pa je, ali bo ta škoda velika ali majhna.

''Ljudje ne nosijo mask, ne pazijo na razdaljo, zvečer je vse polno, drug zraven drugega. Za to ne potrebujem raziskave, samo pogledam skozi okno. Preveč smo se razpustili, kar je tudi krivo za naraščanje okužb. Ljudje bi po letu in pol res že morali vedeti, da ni Krek tisti, ki bo rekel, da so maske obvezne. V skupini, kjer ne vemo, kdo je cepljen in kdo ne, kjer ljudi ne poznamo, ko ne moremo ohranjati distance, bi si morali nadeti masko. Pa si je ne.'' ''Ljudje ne nosijo mask, ne pazijo na razdaljo, zvečer je vse polno, drug zraven drugega. Za to ne potrebujem raziskave, samo pogledam skozi okno. Preveč smo se razpustili, kar je tudi krivo za naraščanje okužb. Ljudje bi po letu in pol res že morali vedeti, da ni Krek tisti, ki bo rekel, da so maske obvezne. V skupini, kjer ne vemo, kdo je cepljen in kdo ne, kjer ljudi ne poznamo, ko ne moremo ohranjati distance, bi si morali nadeti masko. Pa si je ne.'' Foto: Ana Kovač

Kaj sporočate nasprotnikom cepljenja?

Vsi, ki delujejo proti cepljenju, naj se zavedajo svoje odgovornosti. Odločajo o življenju in smrti. Cepljenje bi morali sprejeti že z moralnega vidika za širše družbeno dobro. Tudi sistem PCT nam omogoča varno okolje v šolah, podjetjih, restavracijah. Vse ostalo je tveganje. Poti nazaj ni več, smo v novi realnosti, v kateri si moramo organizirati življenje. Dobrih starih časov ni več. Gre za neodgovorno početje, da ne zaščitiš sebe in najbližjih, družbe.

NIJZ je za letošnjo sezono naročil 360 tisoč odmerkov cepiva proti gripi, lani skupaj 290 tisoč. V Sloveniji v lanski sezoni nismo potrdili niti enega primera gripe. Kako to?

Ker smo bili dobro zaščiteni in je veljala "politika mask". Tudi pri gripi gre za respiratorno okužbo. Ljudje so se bolj pazili, nosili maske, cepiva proti gripi so pošla. 

Kje ste preživeli dopust? Kako se ljudje danes držijo ukrepov, kaj opažate?

Ni dopusta. Odkar sem tu, delam od sedme ure do približno 20. ure. Doma se delo nadaljuje, opolnoči so znani podatki o okužbah, ki jih pošljem ključnim ljudem. Vstajam ob peti uri. Sem in tja sem prost, recimo do devete ure zjutraj. Glede ukrepov pa je precej slabo, opažam. Ljudje ne nosijo mask, ne držijo distance, zvečer je vse polno, eden zraven drugega. Za to ne potrebujem raziskave, samo pogledam skozi okno. Preveč smo se razpustili, kar je tudi krivo za naraščanje okužb. Ljudje bi po letu in pol res že morali vedeti, da ni Krek tisti, ki bo rekel, da so maske obvezne. V skupini, kjer ne vemo, kdo je cepljen in kdo ne, kjer ljudi ne poznamo, ko ne moremo ohranjati distance, bi si morali nadeti masko. Pa si je ne. 

Kaj sporočate prebivalcem, tistim, ki še vedno ne verjamejo v virus in še manj v cepljenje? Kaj bo pika na i, ko bi se nam življenje lahko spet obrnilo na glavo?

Tega si sploh ne želim. Brez spremembe obnašanja, vedenja in sprejemanja realnosti ne bomo prišli iz stiske. Vse je "deja vu" (že videno, op. a.), mi je pred dnevi dejala kolegica zdravnica. Res je. Z razliko, da je zdaj bistveno več okuženih kot lani, če spremljamo 14-dnevno pojavnost okužb na sto tisoč prebivalcev. Ljudje pa še vedno ... Nič. Zelo enostavno je: naučimo se že živeti z virusom.

''Jesen nas res zelo skrbi ob dejstvu, da imamo v Sloveniji 300 tisoč oseb, starih nad 50 let, ki še niso bile cepljene. Z ministrom za zdravje Janezom Poklukarjem sva tem osebam poslala poziv in prošnjo, naj zaščitijo svoje zdravje. Sicer je, žal, težko pričakovati, da jeseni ne bomo imeli mrtvih. Vsaka smrt med temi 300 tisoč osebami je nedopustna ob številki, da je v skladiščih še 700 tisoč cepiv.'' ''Jesen nas res zelo skrbi ob dejstvu, da imamo v Sloveniji 300 tisoč oseb, starih nad 50 let, ki še niso bile cepljene. Z ministrom za zdravje Janezom Poklukarjem sva tem osebam poslala poziv in prošnjo, naj zaščitijo svoje zdravje. Sicer je, žal, težko pričakovati, da jeseni ne bomo imeli mrtvih. Vsaka smrt med temi 300 tisoč osebami je nedopustna ob številki, da je v skladiščih še 700 tisoč cepiv.'' Foto: Ana Kovač

Mojca Prelesnik Novice Prelesnikova: Pri Krekovih navedbah gre za sprenevedanje ali nepoznavanje Milan Krek Digisvet Milan Krek: Začenja se četrti val. Ne moremo spet čakati. #video Janez Poklukar Novice Poklukar: Osebno se zavzemam za to, da bi za cepljene vse ostalo odprto #video Milan Krek Novice Krek opozarja: delta različica se eksponentno širi, lahko se ponovi lanski scenarij #video matura, dijaki, šola Novice "Ali bodo šole odprte in kako bodo odprte, odločamo vsi mi" #video

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin