Petek, 19. 8. 2022, 10.19
2 leti, 4 mesece
Komu so na policiji po novem dodelili zadevo Teš 6, ostaja skrivnost
Potem ko je domnevno koruptivne posle v eni najbolj razvpitih afer gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) raziskoval praktično en sam kriminalist, so ga na policiji iz preiskave umaknili. Po navedbah Večera naj bi kriminalista Mitjo Nerata premestili v Tacen. Nerat je namreč glavno zadevo TEŠ, v kateri se bo sojenje nadaljevalo septembra, pripeljal do sodišča, zdaj pa je pripravljal povezano kazensko ovadbo v zadevi Rudis in preverjal politično odgovornost pri gradnji bloka 6. Policijo smo prosili za pojasnilo, kdo konkretno je po novem prevzel primer, vendar nam na naše vprašanje niso odgovorili. "Podatkov o imenih in priimkih kriminalistov, ki sodelujejo v kriminalističnih preiskavah, ne moremo posredovati, ker bi razkritje teh podatkov škodovalo nadaljnjemu delovanju organa," so zatrdili.
S tem, ko je 250-milijonsko oškodovanje pri gradnji TEŠ 6 prišlo do obtožnice in posledično do sodišča, na policiji še niso končali preiskave omenjenega projekta. Sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja in zaupanja pri gospodarski dejavnosti so opazili tudi v primeru gradnje hladilnega stolpa in naprave za razžvepljanje dimnih plinov bloka 6, ki ga je TEŠ dobavil konzorcij Rudis – Esotech – Engineering Dobersek.
Med osumljenimi sta poleg nekdanjega direktorja TEŠ Uroša Rotnika tudi njegova naslednika, zdajšnji poslanec SDS Franc Rosec in zdajšnji velenjski župan Peter Dermol. Projekt naj bi bil preplačan za približno 33 milijonov evrov, od tega naj bi Rotnik prejel vsaj dva milijona evrov podkupnine, še piše Večer.
Ker se je izkazal, so ga degradirali
Zadeva najverjetneje do zastaranja ne bo dobila epiloga, ker je novi šef policije Boštjan Lindav pretekli teden s primera umaknil kriminalista Mitjo Nerata. Primer je namreč tesno povezan s primerom TEŠ, zato bodo tisti, ki jim bodo primer dodelili, potrebovali leta, preden bo zadevo pripeljal do obtožnice. Celotna zadeva bo zastarala leta 2029.
Po nekaterih podatkih naj bi kriminalista Mitjo Nerata premestili v Tacen. Po poročanju Večera sicer naj ne bi bil edini, ki se je v primeru afere TEŠ 6 izkazal in je zato moral plačati ceno v obliki degradacije. Degradirali naj bi tudi davčnega inšpektorja Andreja Palovšnika, ki je poskrbel, da je Uroš Rotnik v državno blagajno vplačal 1,6 milijona evrov davka od premoženja, ki mu ga ni uspelo pojasniti.
Nerat naj bi, še navajajo, preiskoval tudi odgovornost politikov, takratnega predsednika vlade Boruta Pahorja ter ministra Franca Križaniča in Mateja Lahovnika, ki so v odločilnem času pritrdili bloku 6, čeprav naj bi vedeli, da je objekt predimenzioniran.
"V povezavi z vašimi vprašanji vam odgovarjamo, da ni bil razrešen ali premeščen noben kriminalist, so pa bile naloge v povezavi z obravnavo sumov več kaznivih dejanj zaradi dalj časa trajajoče odsotnosti preiskovalca – in izključno iz tega razloga – dodeljene drugim preiskovalcem, ki jih pospešeno izvajajo. Na vprašanja o razlogih in času trajanja odsotnosti preiskovalca ne moremo odgovarjati zaradi varstva osebnih podatkov. Navedbe v medijih o namernemu zaustavljanju preiskave kaznivih dejanj ali celo pomoči osumljencem so neresnične.
Obravnavani primeri sumov kaznivih dejanj, za katere se v policiji vodijo kriminalistične preiskave, niso vezani na posamezne kriminaliste, temveč so evidentirani po policijskih enotah, v katerih vodje skrbijo za pravočasno in strokovno vodenje preiskav. V ta namen se v vsaki kriminalistični preiskavi zagotavljajo vsi potrebni pogoji za nemoteno delo in tako tudi v konkretnem primeru. Nacionalni preiskovalni urad ima na razpolago dovolj usposobljenih, strokovnih in visoko motiviranih kriminalistov, ki so predani svojemu delu, zato morebitne dalj časa trajajoče odsotnosti zaposlenih v ničemer ne vplivajo in ne smejo vplivati na delovni proces NPU.
Vodenje in izvajanje preiskav v NPU načrtujejo optimalno, tako da je zagotovljen prenos operativnih informacij, v preiskavah sodeluje več kriminalistov, vse z namenom, da so preiskave zaključene v predvidenih zastavljenih časovnih rokih. Podatkov o imenih in priimkih kriminalistov, ki sodelujejo v kriminalističnih preiskavah, ne moremo posredovati, ker bi razkritje teh podatkov škodovalo nadaljnjemu delovanju organa.
Kriminalistična preiskava sumov več kaznivih dejanj, ki so povezani s TEŠ, na NPU poteka nemoteno, in sicer je trenutno v fazi pregledovanja in analize bančnih podatkov, poslovne dokumentacije in podatkov iz zaseženih elektronskih naprav. V vsaki zadevi in tudi v tej kriminalisti obravnavajo vse primere, ko obstajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti. Policija sicer ugotavlja utemeljenost obstoja kaznivih dejanj in ne politične odgovornosti oseb.
Dodajamo še pojasnila v povezavi z obravnavo primera TEŠ, in sicer je policija pričela z njegovo obravnavo v letu 2010, kazenska ovadba na pristojno okrožno državno tožilstvo je bila podana v 2014, dopolnitev kazenske ovadbe pa leta 2017. Poudarjamo, da omenjene zadeve ni nikoli preiskoval samo en kriminalist, ampak je v letu 2013 takratni generalni direktor policije s sklepom ustanovil delovno skupino za preiskavo sumov kaznivih dejanj v tej zadevi, v kateri je po posameznih sklopih naloge izvajalo devet kriminalistov iz PU Celje, NPU, PU Novo mesto in iz Sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije GPU. Delovna skupina je v času svojega delovanja na pristojno okrožno državno tožilstvo podala pet kazenskih ovadb, v katerih je ugotovila utemeljen sum storitve več kot deset kaznivih dejanj zoper 20 fizičnih oseb, podanih pa je bilo tudi osem poročil po 10. odstavku 148. člena ZKP. Iz podatkov je torej povsem očitno, da večjega dela obravnave primera TEŠ ni opravil en sam kriminalist, ampak delovna skupina, ki je bila po glavnini preiskave preklicana.
S podajo kazenske ovadbe na pristojno državno tožilstvo je delo policije zaključeno, še posebej v primerih, ko je sodna preiskava zaključena in obtožnica vložena in če se že odvijajo naroki na glavni obravnavi, kot je to v zgoraj omenjenem primeru. Organizacijske spremembe v okviru policije nimajo nikakršnega vpliva na potek in dinamiko narokov na glavni obravnavi, saj je edina naloga preiskovalcev ugotavljanje sumov kaznivih dejanj in ne politične odgovornosti oseb.
Zaradi dalj časa trajajoče odsotnosti preiskovalca in ker so bile naloge iz zgoraj omenjene kriminalistične preiskave zaradi sumov več kaznivih dejanj dodeljene drugim preiskovalcem, je bilo ocenjeno, da bo omenjena kriminalistična preiskava končana pred vrnitvijo preiskovalca z njegove daljše odsotnosti in da bo po tem lahko učinkovito prispeval k odpravi zaostankov v okviru delovne skupine za reševanje zaostankov. Poudarjamo še, da je v. d. generalnega direktorja policije delovno skupino in njegove člane imenoval na predlog direktorja Uprave kriminalistične policije, ki je pri izbiri kadrov upošteval predloge NPU in PU Ljubljana."
6