Koliko Slovenci kupujemo domače

Pred nami je dan slovenske hrane, ki ga bomo po lanski odločitvi vlade obeleževali vsak tretji petek v novembru, to je jutri. Isti dan se v vrtcih in osnovnih šolah izvaja tradicionalni slovenski zajtrk. Glavni namen je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje domače samooskrbe, navajajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.

Kupovali bi domače Samooskrba je v Sloveniji v zadnjih 22 letih bolj ali manj padala, trend se je ustavil šele leta 2010, leto pozneje se je krivulja obrnila nekoliko navzgor. A sledilo je leto 2012, leto suše in poplav, zaradi česar se je vrednost zelenega dela kmetijske proizvodnje ponovno zmanjšala, pojasnjuje kmetijski minister Dejan Židan.

Zdaj se trend spet obrača v pozitivno smer. Minister po pogovorih s pridelovalci in predelovalci hrane ugotavlja, da je povpraševanje po hrani slovenskega izvora prvič celo večje, kot so produkcijske zmožnosti. "Takšno stanje bo hitro povzročilo rast proizvodnje," napoveduje.

Povpraševanje večje od ponudbe Pobudnica obeh akcij je bila sicer Čebelarska zveza Slovenije, ki se je pred leti spopadala z izjemno nizko prodajo medenih izdelkov ter veliko konkurenco uvoženih, včasih celo ponarejenih izdelkov. Po navedbah predsednika zveze Boštjana Noča je bil uspeh več kot odličen. "Danes slovenski potrošnik kupi 70 odstotkov slovenskega medu in manj kot 30 odstotkov uvoženega, pred sedmimi leti je bilo ravno obratno. Takrat je povprečni Slovenec pojedel manj kot en kilogram medu, danes ga skoraj kilogram in pol," je dejal.

Če pred sedmimi leti čebelarji niso vedeli, kam s svojimi proizvodi, je danes povpraševanje večje od ponudbe, in iz tega vidika samooskrba pada. "Tu je zdaj priložnost za povečano pridelavo, na srečo pa je vse več večjih čebelarjev, ki zaposlujejo, s tem pa imamo tudi nova delovna mesta," je še pojasnil Noč.