Torek, 21. 4. 2026, 13.13
3 tedne, 1 dan
Danijel Krivec in Franc Križan sta podpredsednika državnega zbora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,72
DZ je na današnji izredni seji soglasno ustanovil še tri delovna telesa, njihove predsednike in podpredsednike pa je imenoval ob obstrukciji poslanskih skupin Svobode, SD ter Levice in Vesne.
Poslanci so na tajnem glasovanju podprli oba kandidata za podpredsednika DZ, Danijela Krivca (SDS) in Franca Križana (Demokrati). Nova podpredsednika sta po izvolitvi napovedala, da bosta delovala v skladu s poslovnikom DZ. "Dve glasovnici sta bili označeni," je po seji še povedal Zoran Stevanović. Poslanci Svobode, SD ter Levice in Vesne so pred obravnavo predloga sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles zapustili sejo.
Krivca so predlagali poslanci SDS, pod Križanovo kandidaturo pa so se podpisali poslanci Demokratov in Resni.ce. Kandidat SDS Krivec je na tajnem glasovanju prejel 84 glasov, štirje so bili proti. Križan, ki so ga predlagali poslanci Demokratov in Resni.ce, je prejel 86 glasov, dva sta bila proti.
Dve glasovnici označeni, oba podpredsednika napovedujeta spoštovanje poslovnika
Zoran Stevanović je pred tajnim glasovanjem na seji DZ poslance prosil, naj glasovnic ne označujejo. "V največji meri so me upoštevali, na eni glasovnici se je pojavila igrica tri v vrsto, na eni pa peterokraka zvezda," je po seji pojasnil Stevanović, ki je novima podpredsednikoma čestital ter izrazil upanje v dobro sodelovanje in uspešno delo.
Nova podpredsednika sta po izvolitvi napovedala, da bosta delovala v skladu s poslovnikom DZ.
Franc Križan
Franc Križan (Demokrati) je v izjavi za medije zatrdil, da bo "varuh poslovnika in ustave". Izpostavil je željo, "da bi se v ta prostor vrnile vrednote, ki izhajajo iz naravnega stanja človekove zavesti, to se pravi iz notranjega miru". "To so spoštovanje različnosti, strpnost, spoštljiv dialog, sodelovanje in povezovanje. To od nas pričakuje Slovenija," je prepričan.
Danijel Krivec (SDS) se je zahvalil vsem, ki so ga na volitvah podprli. Tako kot v prejšnjem mandatu DZ, ko je bil prav tako na mestu podpredsednika DZ, si bo "na enak način tudi v tem mandatu prizadeval, da bodo spoštovani poslovnik in vsa pravila, ki veljajo znotraj DZ, da bo to na nek način tudi padlo na plodna tla in da se stvari v DZ postavijo ponovno na neko primerno raven".
Pred izvolitvijo poudarjali izkušnje in sodelovanje
Danijel Krivec
V obrazložitvi kandidature Krivca je bilo poudarjeno, da je bil podpredsednik DZ že v preteklem mandatu, ko je delo opravljal uspešno. Pred tem je bil trikrat župan Občine Bovec, v občini je deloval tudi kot poveljnik občinske civilne zaščite, v DZ pa je bil prvič izvoljen leta 2004 in nato na vseh naslednjih parlamentarnih volitvah. V enem od mandatov je bil tudi vodja poslanske skupine, so navedli. Omenili so tudi, da je bil aktiven udeleženec vojne za Slovenijo.
V predlogu Križanove kandidature pa so navedli, da ima 37 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih, med drugim je deloval kot član uprave Loterije Slovenije in direktor Slovenske turistične organizacije. Vodil je tudi več velikih poslovnih sistemov doma in v tujini.
Po njihovih navedbah kandidat izpostavlja, da prihaja iz stranke, ki zagovarja spoštovanje različnosti, kulturo dialoga ter profesionalnost in strpnost. Stavi na sodelovanje in povezovanje ter bo s svojim zgledom in delom na mestu podpredsednika te vrednote poskušal vnesti v slovenski družbeno-politični prostor, so še dodali.
Franc Križan in Danijel Krivec sta napovedala spoštovanje poslovnika.
Poslanske skupine Svobode, SD in Levice zapustile sejo
DZ je na današnji izredni seji soglasno ustanovil še tri delovna telesa, njihove predsednike in podpredsednike pa je imenoval ob obstrukciji poslanskih skupin Svobode SD ter Levice in Vesne. V teh so namreč prepričani, da pri razdelitvi predsedniških in podpredsedniških mest v teh delovnih telesih niso upoštevali rezultatov volitev.
Poslanci so z 85 glasovi za in nobenim proti sprejeli odlok o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ, s katerim so ustanovili tri odbore, in sicer do ustanovitve vseh delovnih teles. Danes ustanovljena delovna telesa so odbor za zadeve EU, odbor za zunanjo politiko in skupni odbor.
V poslanskih skupinah Svobode, SD ter Levice in Vesne so pojasnili, da ustanovitev omenjenih delovnih teles podpirajo, saj so se zanjo zavzeli že na posvetu začasnih vodij poslanskih skupin pred ustanovno sejo DZ. Kritični so bili do strank desne sredine, češ da so nasprotovale ustanovitvi teh delovnih teles že na ustanovni seji DZ, zdaj pa se jim je z ustanovitvijo tako mudilo, da niti niso izpeljali predvidenega posveta z vodji poslanskih skupin pred sejo kolegija predsednika DZ, ki je bila sprva predvidena za danes, nato pa so jo v petek sklicali že za ponedeljek.
Ob tem so izrazili tudi nasprotovanje na kolegiju sprejeti razdelitvi predsedniških in podpredsedniških mest v teh delovnih telesih med poslanske skupine. Kot so opozorili, razdelitev ne sledi rezultatom volitev. Po prvotnem predlogu bi namreč dve predsedniški mesti pripadli SDS, eno pa Svobodi. Temu so v omenjenem trojčku levosredinskih poslanskih skupin nasprotovali že na ponedeljkovi seji kolegija, ki je nato sprejel odločitev, da dve predsedniški mesti pripadeta SDS, eno pa NSi, SLS in Fokusu.
"Politični scenarij, ki so ga spisali drugi"
Po besedah Nataše Avšič Bogovič (Svoboda) se je na ponedeljkovi seji kolegija "vse odvilo po političnem scenariju, ki so ga predsedniku DZ spisali drugi". "Zavedati se moramo, da politični režiser, ki je pripravil scenarij že za prvi sklic kolegija predsednika DZ, svojih predstav ne pripravlja v koprodukciji, ampak je financer, producent in režiser vseh svojih predstav. Vsi preostali v njegovih igrah lahko igrajo zgolj vloge, pa četudi so med pomembnimi, kot je predsednik DZ, ali pa so statisti. Zato se zna, kot že tolikokrat doslej, zgoditi, da bodo nekateri od igralcev po koncu tega sklica DZ postali zgolj epizodisti," je dejala.
Kot je poudarila Andreja Katič (SD), je pri oblikovanju začasnih delovnih teles najbolj sporno to, da razdelitev predsedniških in podpredsedniških mest ne sledi demokratičnim načelom, ki velevajo upoštevanje rezultata volitev.
Tudi Luka Mesec (Levica in Vesna) je poudaril, da mora razrez delovnih teles odražati rezultat volitev. Kritičen je bil tudi do hitenja z ustanavljanjem delovnih teles. "Zdaj nastajajoča koalicija, ki se sicer ta hip še zakriva, je še dober teden nazaj govorila, da ni nobene naglice in potrebe, da se to ustanovi, zdaj pa kar naenkrat je naglica," je dejal.
Stevanoviću več opozoril poslancev zaradi komentiranja stališč
Predsednik DZ Zoran Stevanović je zavrnil navedbe Katič, da na ponedeljkovi seji kolegija niso dobili odgovora na vprašanje, "zakaj se nenadoma tako mudi z ustanovitvijo začasnih delovnih teles". Odgovor je podal, in sicer je pojasnil, da "moramo postaviti parlament čim prej, da začne funkcionirati glede na trenutno situacijo", je pojasnil. Ker je to storil med vodenjem seje neposredno po predstavitvi stališča poslanske skupine, ki ga je podala Katič, si je s tem prislužil opozorila nekaterih poslancev levosredinskih strank, da s komentiranjem stališč krši poslovnik DZ.
Tako Janez Cigler Kralj (NSi, SLS, Fokus) kot Katja Kokot (Resnica) pa sta med drugim izpostavila, da gre za začasna delovna telesa in da ne gre za dokončno ureditev. "V tem trenutku še nimamo vlade, nimamo še vzpostavljene celotne politične slike, imamo pa državo, katere institucije morajo delovati," je dejala Kokot.
Na današnji izredni seji DZ so v Svobodi, SD ter Levici in Vesni vložili tudi zahtevo za ponovno odločanje o odločitvi kolegija, ki je v ponedeljek sprejel sklep o določitvi števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih in o določitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov teh delovnih teles. A z zahtevo niso bili uspešni, saj je odločitev kolegija potrdilo 49 poslancev, 36 jih je bilo proti.
V poslanskih skupinah Svobode, SD ter Levice in Vesne so zato obstruirali nadaljevanje te točke. DZ je tako z 49 glasovi za in nobenim proti za predsednico odbora za zadeve EU danes imenoval poslanko NSi, SLS in Fokusa Ivo Dimic, za podpredsednici pa Marjeto Šmid (NSi, SLS, Fokus) in Teo Košir (Demokrati). Odbor za zunanjo politiko bo vodil Franc Breznik (SDS), za podpredsednika so imenovali Aleksandra Gungla (NSi, SLS, Fokus) in Nedeljka Todorovića (Resnica). Začasnemu skupnemu odboru bo predsedoval Zvonko Černač (SDS), za podpredsednico so imenovali Barbaro Levstik Šega (Demokrati).
