Petek, 6. 8. 2021, 6.19
3 leta, 3 mesece
Koga moti skupščina ZZZS?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,22
3
Predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki skupščino in upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje nadomešča s svetom zavoda, je v javni razpravi le še danes. V skupščini zavoda, sindikalnih centralah in zvezi Zdus so nezadovoljni s predlagano sestavo sveta, zato so pozvali k umiku predloga iz razprave.
Po predlogu, ki je v javni razpravi od 23. julija, bi zdajšnja 45-člansko skupščino in 11-članski upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nadomestili z 11-članskim svetom zavoda. V njem bi bili štirje člani predstavniki zavarovancev, in sicer po en predstavnik zaposlenih, študentov, upokojencev in invalidov. Trije člani bi bili predstavniki delodajalcev, od katerih dva imenujejo delodajalska združenja na ravni države in enega vlada. Štirje člani pa bi bili predstavniki vlade.
Skupščina zavoda je na izredni dopisni seji v četrtek izpostavila, da predlagana sestava sveta ne določa predstavnikov aktivnih zavarovancev oziroma delavcev, čeprav prispevki iz njihovih bruto plač zagotavljajo polovico zbranih sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Poleg tega so spomnili, da proračunska sredstva pomenijo zgolj tri odstotke sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje. Glede na to je predlagana rešitev v nasprotju z načelom, po katerem naj sredstva, zbrana s prispevki, upravljajo predstavniki dejanskih plačnikov v sorazmerju s svojim deležem vplačanih prispevkov.
Nasprotovanje, da bi odločal minister
Kritični so tudi do tega, da naj bi poslej veljal 14-dnevni rok, v katerem bi minister za zdravje lahko zadržal izvrševanje odločitev, ki jih sprejme svet. To bi lahko storil ob oceni, da so nezakonite ali v neskladju z njegovo politiko.
Predsednica skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Lučka Böhm, ki je v skupščino imenovana kot predstavnica zavarovancev, je za STA poudarila, da predlog ni dober. Ministrstvo za zdravje je predlog utemeljilo s tem, da je nujna sprememba v sestavi organa upravljanja, da bi bilo upravljanje bolj fleksibilno. A Böhmova opozarja, da zaradi skupščine zavoda še nikoli ni prišlo do kakršnih koli zamud in da so vedno pravočasno sprejeli odločitve oziroma sklepe.
Kadar so bile zamude, je bil vzrok pri ministrstvu, ki je včasih potrebovalo veliko časa za soglasja k sklepom skupščine in denimo pri arbitraži o spornih vprašanjih glede splošnega dogovora dolgo odločalo.
Nasprotuje tudi predlagani sestavi 11-članskega sveta zavoda. "Načelo, da tisti, ki prispevamo denar, z njim ne moremo upravljati, je neevropsko, skregano z vso tradicijo," je prepričana.
Prav tako ima pomisleke glede predlagane rešitve, da bi lahko minister za zdravje dal veto na katerokoli odločitev sveta zavoda za zdravstveno zavarovanje. Boji se, da bo končni učinek takšnih zakonskih rešitev ravno nasproten tistemu, ki je bil argument ministrstva za pripravo novele.
''Nekateri člani skupščine so formalno predstavniki delodajalcev, a so hkrati predstavniki velikih dobaviteljev zdravil in medicinskega materiala državnega zdravstva. Med ključnimi dobavitelji v državnem zdravstvu je podjetje Sanolabor in z njim povezana podjetja. Predstavnik Sanolaborja je kot predstavnik delodajalcev dolgoletni član skupščine ZZZS. V skupščini so tudi predstavniki Kemofarmacije, Tosame in družbe Zaloker & Zaloker, pomembnih dobaviteljev medicinskega materiala in zdravil,'' so zapisali o skupščini državnega zdravstva na tej povezavi.
''Nekdo nas hoče nevtralizirati''
Tako meni, da skupščina zavoda očitno nekoga moti, zato je prišlo do pobude, da se jih nevtralizira. "Skupščina ZZZS je delovala v dobro zavarovancev. Kakršnakoli odločitev bo sprejeta pri spreminjanju upravljanja ZZZS, jo bo na svoji koži čutil vsak državljan Slovenije," je posvarila. Globoko je prepričana, da je v interesu prebivalstva takšno upravljanje ZZZS, ki temelji na zasledovanju javnega dobrega in ne parcialnega.
Nenazadnje je opozorila na čas javne obravnave predloga, saj je bilo v času dopustov težko zagotoviti sklepčnost seje skupščine.
K umiku predloga so prav tako pozvale Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, KNSS-Neodvisnost in Slovenska zveza sindikatov Alternativa.
Po njihovi oceni vlada s takim predlogom v celoti izključuje vpliv delavcev na upravljanje zdravstvene blagajne, medtem ko delodajalske organizacije svoj vpliv, ki je sicer zmanjšan, ohranjajo. To je po besedah predsednika Pergama Jakoba Počivavška dodaten dokaz, da je cilj vlade prav izločitev sindikatov iz organov upravljanja ZZZS.
Zavarovanci imajo pravico odločati o sredstvih, ki jih plačujejo za obvezno zdravstveno zavarovanje, medtem ko predlagane spremembe pomenijo odmik ljudi od odločanja in "krepak korak nazaj v razvoju sistema", so bili kritični tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus).
Oglasili so se tudi v opoziciji. V SD bodo naredili vse, da bodo predlog, po katerem bo lahko imela odločilen vpliv na deljenje javnozdravstvenih sredstev vsaka aktualna vlada, ustavili. Za umik predloga iz nadaljnjega postopka so se zavzeli tudi v DeSUS, saj po njihovi oceni predvideva pomembno spremembo v zdajšnjem sistemu upravljanja zavoda in ukinja zakonsko določeno avtonomijo ZZZS.
3