Četrtek, 9. 5. 2019, 18.03
5 let, 6 mesecev
Kobilarna Lipica ne odgovarja na klice kupcev, prodaja konj ustavljena?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,32
12
Prodati nameravajo tudi sedem žrebcev kastratov, ki so bili poškodovani v zadnjem incidentu.
V Kobilarni Lipica so konec marca združili 15 konj, ki jih po mnenju stroke ne bi smeli združiti, zato so se stepli do izčrpanosti in poškodb. V kobilarni vztrajajo, da je bila njihova poteza strokovna, sogovorniki, s katerimi nam je uspelo govoriti, pa so si enotni, da to ni res. Nekateri zaradi nesmiselnosti takega združevanja namigujejo na načrtno zniževanje vrednosti konj pred prodajo, dogovori o tej pa naj bi bili s kupci sklenjeni celo pred potrditvijo letnega načrta razpolaganja z lipicanci v državnem zboru. Potencialnim kupcem se kobilarna ni odzivala, zato naj bi bila prodaja in oddaja 151 lipicancev, dokler njunega poteka ne preveri vlada, v celoti ustavljeni.
V kobilarni so 26. marca z osmimi kobilami združili sedem sveže kastriranih žrebcev, ki so bili že socializirani, ujahani in zaradi življenja v boksih nevajeni življenja v čredi.
Medtem ko stroka kobilarni še vedno očita, da je šlo za nestrokovno, nedopustno potezo in mučenje konj, za katero bi morali odgovarjati - to je ugotovila tudi veterinarska inšpekcija -, v kobilarni vztrajajo, da je bila odločitev strokovna in časovno ustrezno izvedena ter da takšnega vedenja konj in poškodb ne bi mogli predvideti.
Ker imajo lahko poškodbe ob rangiranju konj tudi dolgoročne posledice, poskušajo konjarji na različne načine narediti vse, da bi poškodbe preprečili.
Da gre za naravno vedenje konj, pravijo tudi v kobilarni, a kljub temu poškodb niso mogli predvideti. Takšno vedenje konj je imelo sicer katastrofalne posledice. Ni šlo le za številne površinske rane, potrebovali so veterinarsko oskrbo, po podatkih veterinarske inšpekcije dva od njih tudi kirurško oskrbo. Zaradi izčrpanosti so potrebovali protibolečinska sredstva.
A takšno vedenje konj je običajno, zato tudi predvidljivo, v nasprotju s kobilarno trdijo naši sogovorniki. Ker imajo lahko poškodbe ob rangiranju konj tudi dolgoročne posledice, poskušajo na različne načine narediti vse, da bi poškodbe preprečili, zato je bilo ravnanje kobilarne nesmiselno, pravijo.
Je šlo za zniževanje vrednosti konj tik pred prodajo/oddajo?
Nekateri sogovorniki, ki se ne želijo izpostavljati z imenom, so prepričani, da bi lahko šlo tudi za namerno zniževanje vrednosti konjem pred prodajo oziroma oddajo. Kot so nam pojasnili, bi na ta način lahko nekdo veliko ugodneje prišel do čistokrvnega lipicanca za razplod, saj je konj s poškodbami vreden manj.
Z vrednostjo nič evrov je ocenjena tudi kobila z granulomom, ki jo redno uporabljajo za vožnjo vpreg.
Zgolj dva dneva po združitvi, ob kateri so nastale poškodbe konj, je državni zbor obravnaval in potrdil letni načrt razpolaganja z lipicanci, v katerem so predvideli, da bodo od skupno 406 konj 56 konj prodali, kar 95 konj pa podarili, saj so njihovo tržno vrednost ocenili z nič evri. Prodali bodo tudi sedem žrebcev kastratov, ki so bili poškodovani v zadnjem incidentu.
"Če lahko v Prekmurju, kjer je kupna moč najmanjša, prodaš 12 let starega hladnokrvnega mešanega konja, zanemarjenega, z neurejenimi kopiti, za okoli 600 ali 800 evrov, kako je potem sto lipicancev vrednih nič evrov?" se je o vrednosti čistokrvnih lipicancev v enem od naših preteklih prispevkov spraševala tudi edina sodna cenilka za konje v Sloveniji Irena Drobnič.
Potencialni kupci ne prejmejo odgovorov, prodaja ustavljena?
Kot nam je uspelo izvedeti, je bilo ob poizvedovanju po določenemu konju, katerega vrednost je glede na stanje in znanje konja postavljena izredno nizko, kupcem že rečeno, da je konj rezerviran za znanega lipiškega učitelja jahanja.
Vsaj pet kupcev, med katerimi so tudi tujci, odgovornih za prodajo zaradi prezasedenosti ni moglo priklicati oziroma tudi po več tednih poizvedovanja ne dobijo odgovora na svoje povpraševanje.
Za prodajo konj je odgovoren Klemen Turk, a ga potencialni kupci po naših informacijah nikakor ne morejo priklicati.
Po mnenju sogovornikov to potrjuje njihovo bojazen, da gre pri prodaji in oddaji lipicancev za vnaprej dogovorjene posle in preprodajo, s katero bi lahko posamezniki ob prodaji konj tretjim osebam veliko zaslužili.
Kot nam je povedal Iztok Humar, dolgoletni trener, ki je javnost prvi obvestil o spornem združevanju konj v kobilarni, je bil postopek prodaje v teh dneh celo ustavljen, in sicer vse dokler vlada ne preveri poteka prodaje. Obstaja namreč verjetnost, da so bili dogovori o prodaji oziroma oddaji konj sklenjeni, še preden je bil letni načrt razpolaganja z lipicanci v državnem zboru obravnavan in sprejet.
Humar, ki tudi sam ne pozna nikogar, ki bi mu uspelo kupiti konja od kobilarne oziroma se o nakupu dogovoriti, je kmalu po objavi namere kobilarne, da želijo prodati in oddati 151 konj, objavil odprto pismo politikom in celotni slovenski javnosti, ki ga je na Facebooku delilo že 744 ljudi.
Inšpekcija: Razlog za poškodbe neustrezno, skupno zadrževanje nezdružljivih konj
Od sedmih žrebcev jih je bilo pet kastriranih dva meseca in 14 dni pred združitvijo v isto čredo 26. marca, dva pa sta bila kastrirana že leta 2017, a datum kastracije za veterinarsko inšpekcijo ni bil najbolj pomemben.
Predmet inšpekcijskega pregleda po dogodku, ki ga je opravila veterinarska inšpekcija uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), so bile prav poškodbe konj oz. razlog za to, da so te nastale.
"Razlog za poškodbe je bilo neustrezno, skupno zadrževanje nezdružljivih konj. Zakon o zaščiti živali v 7. členu določa, da mora skrbnik živali med drugim zagotoviti tudi svobodo gibanja, primerno živali glede na njeno vrsto, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve, ki preprečujejo nepotrebno trpljenje.
Skrbnik je dolžan poskrbeti tudi za ločeno nastanitev nezdružljivih živali. Pri združevanju živali različnih kategorij bi torej moral skrbnik predvideti, da so mogoči boji med živalmi zaradi vzpostavitve hierarhije.
Združevanje živali bi moralo potekati pod pogoji, ki bi v največji mogoči meri preprečevali boje med živalmi in živalim dali možnost za umik pred agresivnejšimi živalmi. Ker je združevanje živali 26. 3. 2019 imelo za posledice poškodbe živali, tako da je bila potrebna veterinarska oskrba desetih živali in ponavljanje terapije v naslednjih dneh, bodo inšpektorji UVHVVR uvedli prekrškovni postopek proti osebi, odgovorni za združevanje konj," so nam pojasnili na inšpekciji.
Boji za prevlado med konji so nekaj običajnega, a tega ne bi smeli dopustiti na tak način.
"Boji za prevlado imajo lahko še hujše posledice, kot so bile v Lipici"
"Vsakemu laiku je jasno, da sedem ali več let starih žrebcev, ki so bili kastrirani pred kratkim, ne moreš spustiti v skupno čredo, še sploh pa ne skupaj s kobilami, saj njihovi hormoni še vedno delujejo, posledice pa so lahko katastrofalne," je dejala Natalija Nedeljko, predsednica Društva za zaščito konj.
Pravi, da je res, da se konji v čredah sami med sabo rangirajo in da imajo točno določen hierarhični red, "vendar je nedopustno, da cel kup komaj kastriranih žrebcev naenkrat spustiš v čredo kobil, ki se v tem času ponavadi tudi gonijo. V takem primeru je običajno, da bo prišlo med konji do bojev za prevlado, ki lahko imajo še hujše posledice, kot so bile v Lipici. To je pač njihovo običajno obnašanje, preneseno že iz davnine in divjine, in tega ne moremo izkoreniniti," je povedala Nedeljkova.
Po kastraciji jih več mesecev ne spuščajo v čredo, nanjo pa jih privajajo postopoma
Tudi v Društvo za zaščito konj dobivajo žrebce, ki jih kastrirajo. Tudi ti so stari sedem, deset, 20 let ali več let, vendar jih po kastraciji več mesecev ne spuščajo v čredo, temveč jih nanjo privajajo postopoma. Tako se izognejo poškodbam, žrebci kastrati pa se lahko rehabilitirajo in privadijo na sobivanje s preostalimi konji in kobilami, je pojasnila Nedeljkova. Nad tem, kar se je zgodilo v Lipici, je razočarana, saj bi morali zaposleni strokovnjaki po njenem mnenju poznati etimološke in karakterne lastnosti posameznih konj ter delovati v skladu s tem.
Novozelandski trener konj Paddy John Mair že desetletja dela z različnimi konji, tudi z divjimi.
Dolgoletni trener konj z Nove Zelandije: To je recept za katastrofo
Da gre pri združevanju takšnih konj za recept za katastrofo, meni tudi novozelandski trener konj Paddy John Mair, ki že desetletja dela z različnimi konji, tudi z divjimi, in ima med drugim tudi sedem let starega, kastriranega lipicanca. Sam česa takšnega ne bi storil, prav tako česa takšnega ne bi nikomur priporočil.
"Žrebec se bo kot žrebec vedel še nekaj časa po kastraciji. Pri nekaterih traja tudi do enega leta, da se zniža raven testosterona v njihovem sistemu. V tem času se bodo še vedno vedli popolnoma tako kot žrebci. Samo to, da so kastrirani, še ne pomeni, da tudi razmišljajo drugače. Združevanje več takšnih žrebcev po zgolj nekaj mesecih je nevarna kombinacija in boji za prevlado med njimi so običajno vedenje. Če tej skupini dodamo še kobile, je to kot prilivanje olja na ogenj," je povedal Mair.
"Sam imam sedemletnega lipicanca, ki je bil kastriran pred šestimi meseci in pol. Jaham ga že tri leta in skrbim tudi za njegovo socializacijo, a se še vedno vede kot popoln žrebec. Upam, da se bo, ko bo raven testosterona upadla, kar lahko traja tudi do enega leta, nekoliko umiril," pravi Mair, ki dodaja, da niti v divjini takšne mešanice konj, kot so jo želeli združiti v Lipici, ne bi mogli spraviti skupaj. Tega nikoli ne bi priporočil nikomur.
Lipica ima infrastrukturo in ljudi, tako da bi to lahko naredili bolje
Da združitev konj marca v Lipici ni bila strokovna poteza, je prepričan tudi Boris Sušec, poznavalec vedenja konj in zagovornik naravnega konjarstva. Meni, da bi v Lipici to lahko storili drugače, brez takšnih poškodb in zapletov. Po njegovem mnenju ima Lipica dovolj zaposlenih in primerno infrastrukturo, tako da bi to lahko storili na boljši način, če bi to želeli. A to zahteva več časa in nekoliko več dela, pravi Sušec.
"Tega sam zagotovo ne bi naredil. Če bi že združeval konje, bi morda združil le kastrate, vsekakor pa jih ne bi dal skupaj s kobilami. In če so se že odločili, da bodo to naredili, bi lahko to delali ločeno in združevali enega po enega, da se navadijo drug na drugega. Iz črede bi morali izločiti kobile in nato morda narediti pare konj, da imajo konji v skupini vsaj enega zaveznika," opisuje Sušec.
Poleg tega meni, da je ograda, v kateri so bili konji, premajhna. Za takšno združevanje bi potrebovali zares velik pašnik, da se lahko konji umaknejo od črede. "Na premajhnem prostoru se konj, ki bi hotel zbežati, sploh ni imel kam umakniti, ker ga je omejila ograja. Torej mu ni preostalo nič drugega, kot da se bori za svoje življenje," pravi Sušec, ki pojasnjuje, da velika površina konjem omogoča postopno spoznavanje.
V naravi se konji prav tako stepejo, a imajo dovolj prostora, da podrejeni konj zbeži, saj se ne bo nalašč nastavljal dominantnemu žrebcu, pravi Boris Sušec, ki dodaja, da imajo lahko na videz manjše poškodbe tudi resne dolgoročne posledice.
Konji so lahko zelo kruti, sploh če se nimajo kam umakniti
"V naravi je glavni žrebec najpametnejši in najbolj dominanten, prav tako se konj izogiba poškodbam, ker ve, da te ne prinesejo nič dobrega. Žrebci brcajo v tetive, v mednožje, grizejo pod vrat, da bi zadeli arterijo. Točno vedo, kam morajo zadeti drugega konja, da bodo naredili največ škode, ga pohabili, da jim ne bo mogel več konkurirati," vedenje konj pojasni Sušec.
"Rangiranje je običajno, a ne za konje, ki so bili že izločeni iz črede, in ne na tak način. Lahko bi jih dali v dve ločeni ogradi, da bi se najprej vohali čez ograjo in spoznavali," pove Sušec, ki prav na ta način konje združuje sam. Če se hoče izogniti poškodbam - navsezadnje tudi vsak obisk veterinarja stane najmanj sto evrov -, mora delati postopoma.
12