V Lipici zaradi medsebojnega obračunavanja močno poškodovani lipicanci

Na fotografiji - to je z javnostjo delil Iztok Humar, ki s konji dela že več kot štiri desetletja in Lipico spremlja zelo pozorno - je lipicanec kastrat z več ugrizi in udarci. Po njegovih navedbah naj bi se lipicanci že tri dni preganjali in tepli, "nekaterim so zaradi izčrpanosti morali pomagati z infuzijo, huje poškodovane pa so zašili in jih skrbno skrivajo v temnih boksih", je še zapisal Humar. Kot je dejal, je sporno to, da so jih po mesecu dni od kastracije spustili v čredo, saj se v tako kratkem času kastrati še vedno vedejo kot žrebci.

Mnogi kobilarni očitajo nestrokovno ravnanje, saj naj bi kastrate v čredo spustili prekmalu, poleg tega naj bi bilo najprej treba kastrate spustiti v ločeno ogrado poleg kobil, da bi se med seboj spoznavali in privajali na vonj, preden bi jih združili.

Lipica: Konji se v čredi razvrstijo po statusu oziroma se rangirajo

V Lipici so nam dejali, da navedbe Humarja niso resnične. Žrebci so bili kastrirani tri mesece in tri tedne od 26. marca, ko so bili prvič spuščeni v skupno ogrado. Po njihovem mnenju je vmes preteklo dovolj časa, da se je raven hormonov znižala.

Tega dne so med 8. in 13. uro na pašnik skupaj spustili sedem konj kastratov in osem kobil, saj želijo oblikovati novo čredo konj za izvajanje programov turističnega jahanja.

V čredi eden od konj prevzame mesto vodilnega v čredi, preostali konji pa njegovo avtoriteto sprejmejo in upoštevajo. Foto: Bor Slana "Oblikovanje nove črede je bilo potrebno zato, ker se bodo s temi konji v prihodnjih mesecih izvajale ure terenskega jahanja in večdnevni programi terenskega jahanja, med katerimi bodo ti konji skupaj preživeli veliko časa in bodo tudi izpuščeni v skupne izpuste. Vse to je mogoče samo, če se konji v novi čredi medsebojno razvrstijo po hierarhiji, kar pomeni, da vsak konj najde v skupini svoje mesto in dobi svoj status," pojasnjujejo v Lipici.

V čredi eden od konj prevzame mesto vodilnega v čredi, preostali konji pa njegovo avtoriteto sprejmejo in upoštevajo. "Ko se konji v čredi razvrstijo po statusu oziroma rangirajo, dobi vsak svoje mesto, ki mu pripada, in je situacija v čredi povsem mirna, kar je tudi potrebno za nemoteno in varno izvajanje vseh programov. Podobno kot v čredah konj je v čredah drugih živali, saj se tudi druge živali, ki živijo v čredah, rangirajo glede na status," pojasnjujejo v Lipici.

Konji niso potrebovali veterinarske oskrbe, le en konj je dobil odrgnine in tri šive

Kot pravijo, v tem primeru ne gre za posledice nestrokovnega dela s konji. Konji so se pri oblikovanju nove črede razvrstili glede na status in njihovo vedenje je bilo povsem naravno, primerno njihovi naravi in svobodi ter primerljivo z vedenjem drugih črednih živali v takih primerih.

"Konji pri tem niso dobili znatnih poškodb zaradi ugrizov ali brc in tudi niso potrebovali veterinarske oskrbe. Le en konj (kastrat) je prejel odrgnine in tri šive. Vsi preostali konji so bili že naslednji dan ponovno izpuščeni skupaj na isti pašnik in so vse dneve do zdaj preživeli skupaj, pri čemer ni prišlo do nobenih nadaljnjih poškodb," pravijo v Lipici in dodajajo, da je vedenje živali zdaj povsem mirno, vse dni so tudi pod nadzorom konjarjev.

Foto: KZS/Goran Antlej

Žrebci so bili kastrirani pred tremi meseci in tremi tedni, zato so učinki kastracije pri njih zagotovo vidni, raven hormonov v krvi teh konj je znatno spremenjena, kar dokazuje tudi dejstvo, da je bilo vedenje nove črede konj vse naslednje dni povsem mirno. S strokovnega vidika je to nesporno in preverljivo dejstvo.

Veterinarka: Večina kastratov se umiri po enem mesecu

Izkušnje, ki jih ima po kastracijah veterinarka Vesna Kadunc Kos z veterinarske fakultete, so takšne, da se večina žrebcev umiri po enem mesecu, se pa zgodi, da se kakšen konj kot kastrat začne obnašati šele čez pol leta, a teh je malo.

Foto: Andreja Lončar Če bi merili testosteron v krvi po kastraciji vsak mesec enkrat, bi v šestih mesecih v sto odstotkih primerov padel testosteron na vrednost 0,3 milimola, ki je za kastrata še sprejemljiva. Stanje, višje od te vrednosti, bi lahko še povzročilo vedenje žrebca, pojasnjuje veterinarka.

"A tudi že 20 let kastriran konj, ki vidi kobilo, se lahko nanjo odzove, a to ni povezano s hormoni. Lastniki nas večinoma pokličejo po mesecu dni in povejo, da je konj popolnoma miren, se pa zgodi, da konj tudi šest mesecev ne more v čredo, kar je odvisno od ravni testosterona v krvi," pravi Kadunc Kosova.

Nekateri lastniki poskrbijo za lep prehod, drugi to počnejo manj lepo

Nekateri lastniki konj to počnejo lepše, drugi manj lepo. En način je, da kastrata preprosto spustijo v čredo in se konji rangirajo med seboj. V večini primerov so kobile v čredah vodilne. Drugi način je, da se da posameznega konja skupaj z drugim in se ugotavlja, ali sta za skupaj ali ne. A to je mogoče pri lastnikih z manj konj, pojasnjuje veterinarka.

"Kobile se večinoma obnašajo kot vodilne v čredi. Tudi tu je bilo verjetno normalno, da so se morali rangirati. Če gre za veliko količino konj, je tak način vseeno veliko boljši, kot če se konje zapre po boksih in se s tem nihče ne ukvarja. Pri večjem številu konj je tudi težje vsakega konja posebej privajati, jih dajati v pare skupaj in nekako poskrbeti za lepši prehod. Zasebni lastniki to lahko delajo, imajo čas in dovolj ljudi. Ko gredo konji v čredo, se nekaj takega lahko zgodi, a k sreči bodo ti konji zato zdaj od aprila na paši skupaj, kar je veliko bolje, kakor da so zaprti," meni veterinarka.

"Težko je reči, kaj bi bilo prav in kaj narobe, saj ni pravila"

O tem, ali bi bilo bolje, da bi jih prej dali v dve ločeni ogradi, veterinarka težko odloča. Kot pravi, je pri konjih vedno zelo težko reči, kaj bi bilo prav in kaj je narobe.

"Pri večjem številu konj je treba nekaj narediti, da bodo lahko zunaj. To je bolj dobrodošlo, kot če so žrebci zaprti vsak v svojem boksu. Težko je reči, ali bi ločena ograda na začetku pomagala. Konji so lahko na primer dva dneva popolnoma mirni, tretji dan pa se stepejo. Tu ni pravila. Sicer ne vem, kako točno je bilo v njihovem primeru, a gre za rangiranje, ki je običajno in ga ne morete čisto preprečiti. Načeloma je dobro, da so šli ven," pravi veterinarka in dodaja, da so vsekakor to tudi stvari, ki jih je treba nadzorovati.

"Pred kratkim sem bila pri lastniku, ki je res eden najboljših. S konji dela tako, kot je treba, a ni mogel preprečiti pretepa med dvema, ker bi poškodovala še njega. Konj preprosto ni več upošteval svojega lastnika, ki sicer dela zelo dobro, a se mu je kljub temu to zgodilo. Lahko se zgodi tudi, da imamo v čredi zelo šibkega konja, ki ga je treba odstraniti, ker bi ga sicer drugi ves čas odganjali," pove veterinarka, ki meni, da sta pri takšnih aktivnostih ves čas potrebna nadzor in vsakodnevno sprotno odločanje o tem, kaj bomo naredili.