Torek, 25. 5. 2021, 15.49
3 leta, 6 mesecev
Datum je znan: referendum o zakonu o vodah bo 11. julija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,75
22
V SDS, NSi in SMC so zamik datuma, ki ga je podprlo 43 poslancev, 42 pa jih je bilo proti, utemeljili s tem, da je treba pred referendumom vložiti in sprejeti novelo zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, saj je v prilogi zakona izpadlo nekaj naselij. "Namen spremembe datuma je, da se zagotovi dovolj časa za odpravo omenjene napake do izvedbe referenduma," so zapisali.
O noveli zakona bodo imeli končno besedo državljani. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?" Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina volivcev, ki so glasovali veljavno. Proti zakonu mora ob tem glasovati najmanj petina vseh volivcev.
Vizjak: Večina ni prebrala zakona
"Dejstvo je, da so predlagatelji referenduma zbrali kvalificiran kvorum za razpis referenduma. Seveda je to njihova pravica in prav je, da DZ razpiše ta referendum, čeprav mislim, da je referendum slab tako za vode kot tudi za ljudi v Sloveniji, ki živijo ob vodah ali so kakorkoli z njimi povezani," je na današnji izredni seji izpostavil minister za okolje Andrej Vizjak.
Ocenil je, da je šlo pri zbiranju teh podpisov in nagovarjanju podpisnikov za diametralno nasprotje tistega, kar zakon o vodah dejansko pomeni. "Zakon o vodah ima dva vsebinska člena in prinaša več denarja za vzdrževanje vodotokov in oženje možnosti posegov na priobalna zemljišča. Oženje, to je dejstvo," je bil jasen.
Minister, ki je prepričan, da večina, ki je zbirala podpise za referendum, ni prebrala zakona, verjame, da bo referendumska kampanja pomagala odpraviti "čudne" interpretacije zapisanega v zakonu.
Kdaj naj bi bil referendum?
Koalicijske stranke so želele referendum izvesti 11. julija, ne pa 4. julija, kot je bilo sprva predvideno. Kot so ob vložitvi dopolnila zapisali v SDS, NSi in SMC, zamik datuma predlagajo, ker je v tem času treba vložiti in sprejeti novelo zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, saj se je ugotovilo, da je v prilogi zakona izpadlo nekaj naselij.
"Namen spremembe datuma je, da se zagotovi dovolj časa za odpravo omenjene napake do izvedbe referenduma," so utemeljili predlog.
O napaki, zaradi katere 811 volivcev nima pravice voliti, smo pisali včeraj:
"Zamik datuma v čas dopusta ima popolnoma drugačen namen, kot ga razlagate," je koaliciji očitala Janja Sluga v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev. Kot je poudarila, je do 4. julija še dovolj časa, da se napako z volilnimi okraji z nujnimi postopki odpravi.
Tudi po mnenju Alenke Bratušek (SAB) koalicijo skrbi predvsem, da se bo 4. julija referenduma udeležilo preveč ljudi. Vlada Janeza Janše je po njenih besedah v letu in pol neštetokrat prekoračila meje dobrega okusa in zdravega razuma. "Zelo rada se je poigravala z zdravjem ljudi, z davkoplačevalskim denarjem, z državnim ugledom, z ustavnimi in temeljnimi pravicami ljudi ... Na svoj seznam je dodala še najpomembnejšo dobrino - pitno vodo," je bila ostra.
Doblekar: V zakonu ni besedne zveze pitna voda
Zakonu v bran sta stopila Jožef Horvat (NSi) in Boris Doblekar (SDS). "V NSi odločno zavračamo neresnične trditve, da naj bi novela zakona usodno vplivala na oskrbo prebivalstva s pitno vodo. V zakonu ni besedne zveze pitna voda," je bil jasen Horvat. Napovedal je, da bodo v NSi podprli odlok, pa tudi dopolnilo, ki so ga vložili skupaj s koalicijskima partnerkama.
Doblekar je dodal, da je bila novela zakona po mnenju SDS nujna. "Poglavitni namen zakona je, da se dodatno zavaruje priobalne pasove, vodne vire in biotsko raznovrstnost, in ne obratno, kot trdijo nekateri. Zakon oži možnost posegov v priobalni pas, kar je v njem jasno zapisano," je dodal.
"Politični apetiti nasprotnikov tega zakona več kot očitno presegajo njihovo zavzemanje za čisto pitno vodo," pa je menila Mateja Udovč (SMC). V SMC po njenih besedah močno podpirajo idejo zakonodajnega procesa, v katerem ima ključno vlogo mnenje ljudstva, a menijo, da je osnovni predpogoj za pravilen potek takšnega procesa objektivna seznanitev javnosti z vsemi relevantnimi dejstvi.
Edvard Paulič (LMŠ) je vladi očital, da je zakon sprejela brez širšega sodelovanja stroke in civilne družbe po skrajšanem postopku, škodljive vsebine pa da so dodajali v zaključnih fazah njegove priprave. Verjame, da bodo ljudje na referendumu dosegli, da se škodljiv zakon ne uveljavi.
"Vlagatelji zakona so z neko oblastno aroganco, brez verodostojnih argumentov in na silo ta predlog potisnili skozi zakonodajno proceduro," je opozoril tudi Dejan Židan (SD). "Nedopustno je, da delamo korake nazaj," je poudaril.
V uspeh referenduma verjamejo tudi v Levici. Po besedah Željka Ciglerja bo šlo med drugim za referendum proti zakonu, ki bo obalo našega morja, jezer in rek izpostavil apetitom megalomanskih kapitalskih projektov, ki bodo de facto privatizirali dostop do vode v Sloveniji.
Dušan Šiško (SNS) je bil po drugi strani prepričan, da predlagatelji referenduma niso prebrali zakona in namerno zavajajo ljudi. "Novela zakona je dobra, saj skrbi za gospodarski razvoj," je poudaril na seji.
Ivan Hršak (DeSUS) pa je predstavitvi stališč poslanskih skupin sodelujoče v referendumski kampanji pozval k strpnosti, spoštovanju človekovih pravic in svoboščin in poudaril, naj ne bo zavajanja in uporabe sovražnega govora. "Naj ljudje odločijo," je sklenil.
22