SiolNET. Novice Slovenija
6,33

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ko se pri političnem koritu drenjajo odvetniške zvezde

6,33

termometer

Slovenski odvetniki so bili vrsto let pomembni igralci domače tranzicije. Bili so lobisti in svetovalci pri odločitvah. Tretji val privatizacije je močno premešal karte med najvplivnejšimi. Kdo so novi odvetniški zvezdniki, kaj jim pomaga do poslov z državo in zakaj jim v zadnjih letih skokovito rastejo prihodki, nepredstavljivi za običajne državljane?

V večernih urah 5. oktobra 2014, ko je čakal na prve uradne izide županskih volitev v Ljubljani, se Aleš Avbreht ni zdel pretirano nesrečen.

V štab stranke Stranke modernega centra (SMC), ki je le tri mesece pred tem prepričljivo zmagala na državnozborskih volitvah, je prišel v družbi Mira Cerarja, novega predsednika vlade, in Horsta Hafnerja, tedaj premierjevega ključnega svetovalca. 

Prvi rezultati so med navzočimi prinesli razočaranje. Aplavz je bil šibek. 

Odvetniku Avbrehtu je svoj glas zaupalo le 3.869 prebivalcev Ljubljane. To je zgolj dvanajstina števila glasov, ki jih je na istih volitvah dobil Zoran Janković. Aktualni ljubljanski župan je slavil že po prvem krogu. 

Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, ki jo vodi Aleš Avbreht (SMC), je začela le nekaj mesecev po volitvah, na katerih je zmagala SMC Mira Cerarja, pridobivati posle pri podjetjih v izključni lasti države. Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, ki jo vodi Aleš Avbreht (SMC), je začela le nekaj mesecev po volitvah, na katerih je zmagala SMC Mira Cerarja, pridobivati posle pri podjetjih v izključni lasti države. Foto: STA

Zdelo se je, da se je Avbrehtov prvi izlet v politiko končal s polomom. Ali pa tudi ne. 

Vzpon županskega kandidata SMC 

Le pol leta po lokalnih volitvah je postal član nadzornega sveta Save, lastnice največjega dela slovenskega turizma. Skoraj hkrati je odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, ki jo vodi Aleš Avbreht, sicer njen 20,5-odstotni lastnik, začela pridobivati posle pri podjetjih v izključni lasti države. 

Danes so med petimi največjimi javnimi oziroma državnimi strankami te odvetniške družbe podjetja v izključni lasti države: Kontrola zračnega prometa, Gen Energija, Dars, Termoelektrarna Brestanica in Eles.

Med petimi največjimi strankami odvetniške družbe Avbreht, Zajc in partnerji je danes tudi državni Dars. Med petimi največjimi strankami odvetniške družbe Avbreht, Zajc in partnerji je danes tudi državni Dars. Foto: Matej Povše

Pred volitvami leta 2014 je v podobnem obsegu sodelovala le s Kontrolo zračnega prometa, precej manj pa z Gen Energijo. Tedaj so bile med največjimi državnimi strankami Avbrehtove družbe posamezne manjše občine (Šentrupert) in javni zavodi (Lekarna Ljubljana in Socialno-varstveni zavod Dutovlje).   


Morda vas na Siol.net zanima še:

Drago Štoka: Če Renziju z referendumom uspe, bomo Slovenci v Italiji politično obglavljeni

Adijo, osemurni delavnik in službe za nedoločen čas! #intervju

Filip Flisar: Športnik, ne pa zabavljač in ambasador brkov


Skupna točka Avbrehtovih strank – država

Kako je mogoče, da je več državnih podjetij različne storitve s področja prava domala hkrati naročalo pri odvetniški družbi, ki jo vodi pomemben član SMC?

Vsa našteta državna podjetja imajo več skupnih točk. 

Najprej, obstoj vseh je odvisen od dobrih odnosov z državo, ki potrjuje njihove investicijske načrte (Gen Energija), določa regulatorne okvirje za poslovanje (Eles) ali jamči za posojila (Dars). Gre za podjetja iz energetike in cestne infrastrukture – s področij, ki enako kot zračni promet spadata v pristojnost ministrstva za infrastrukturo. Vodi ga član SMC Peter Gašperšič.

Velike stranke odvetniške družbe Avbreht, Zajc in partnerji so podjetja, ki spadajo v pristojnost ministra iz vrst SMC Petra Gašperšiča. Velike stranke odvetniške družbe Avbreht, Zajc in partnerji so podjetja, ki spadajo v pristojnost ministra iz vrst SMC Petra Gašperšiča. Foto: Matej Leskovšek

Še pomembneje, država ima ogromno vlogo tudi pri kadrovanju v teh podjetjih. V dveh (Darsu in Gen Energiji) ima glavno besedo pri tem Slovenski državni holding (SDH). Njegov nadzorni svet vodi Damjan Belič, ki ga je za ta položaj osebno izbral premier Miro Cerar. V TE Brestanica direktorja izbira nadzorni svet, katerega člane imenuje Gen Energija kot edini lastnik. Nadzornike Elesa in Kontrole zračnega prometa izbere neposredno vlada.

Prav pri kadrovanju se morda skriva del motivov za najem "prave" odvetniške pisarne, ki ima dostop do ključnih ljudi vladajoče stranke. Še danes so namreč na čelu petih največjih Avbrehtovih državnih naročnikov večinoma ljudje, ki so povezani z drugimi političnimi strankami (več o tem v okvirju). 

Odvetniško družbo Avbreht, Zajc in partnerji smo prosili za komentar, a ga nismo prejeli. 

Odvetniku Avbrehtu je na lokalnih volitvah leta 2014 svoj glas zaupalo le 3.869 prebivalcev Ljubljane. Odvetniku Avbrehtu je na lokalnih volitvah leta 2014 svoj glas zaupalo le 3.869 prebivalcev Ljubljane. Foto: Ana Kovač

Politične barve Avbrehtovih naročnikov

  • Dars je do začetka leta 2016 vodil Matjaž Knez, član mariborske SLS. Na položaj ga je imenoval nadzorni svet na čelu z Dušanom Hočevarjem, članom SDS.
  • Direktor Gen Energije je Martin Novšak, ki je vrsto let veljal za kader SLS oziroma njenega nekdanjega predsednika Franca Bogoviča.
  • Termoelektrarno Brestanica vodi Tomo Malgaj, član SD.
  • Na čelu Kontrole zračnega prometa je Franc Željko Županič, ki spada v kadrovsko omrežje SDS. Podjetje je lani dobilo nov nadzorni svet, v katerem sedi tudi član SMC. V Kontroli zračnega prometa so nam pojasnili še, da jim podatek o Avbrehtovem članstvu v SMC "ni znan".
  • Eles vodi Aleksander Mervar, nekdanji član LDS in Zares, ki mu je v prvi polovici mandata uspelo splesti tesne vezi s SMC, zdaj pa naj bi bil bližje stranki DeSUS.

Odvetniki ali lobisti

Redni spremljevalci kadrovskega dogajanja na domačem poslovno-političnem prizorišču znajo povedati, da direktorji državnih podjetij, ki po zamenjavi oblasti ostanejo na "napačni" politični strani, pogosto na vsak način iščejo stik z novimi vladajočimi. Želijo se prepričati, ali imajo kakršne koli možnosti za nadaljnji obstoj na položaju, in morda vprašati, pod katerim pogojim jim to lahko uspe. 

Pri tem se velikokrat obrnejo prav na odvetnike, za katere menijo, da bi lahko imeli v določenem trenutku dostop do ljudi, ki imajo v rokah kadrovske škarje in platno. 

Ti tako postanejo nekakšni lobisti. Seveda neformalni, saj v registru lobistov tudi danes ne boste našli nobenega odvetnika. Ob sprejetju zakona o lobiranju je namreč Odvetniška zbornica Slovenija sprejela stališče, da bi lahko registracija odvetnikov kot lobistov škodila ugledu odvetniškega poklica.

Ko se trese stolček, najemi odvetnika

Nekdanji predsednik KPK Goran Klemenčič je že leta 2011 opozarjal, da glavnino "lobiranja, ne da bi se temu tako reklo, opravljajo komunikacijske skupine in odvetniki". Zdaj vodi ministrstvo za pravosodje, a v tej vlogi poslovanja posameznih odvetniških pisarn ni želel komentirati. 

Glavnino lobiranja opravljajo komunikacijske skupine in odvetniki, je povedal Goran Klemenčič, danes pravosodni minister. Glavnino lobiranja opravljajo komunikacijske skupine in odvetniki, je povedal Goran Klemenčič, danes pravosodni minister. Foto: Klemen Korenjak

Poglejmo primer Darsa. V družbi so nam pojasnili, da je nekdanja uprava pogodbo z odvetniško družbo Avbreht, Zajc in partnerji podpisala 12. junija 2015. To je bil čas burnega kadrovskega dogajanja, povezanega z Darsom. Nadzorni svet je začel razpadati zaradi notranjih sporov, Matjažu Knezu pa se je začel tresti direktorski stolček. 

Ko je Kneza v začetku leta zamenjal Tomaž Vidic, je Dars pogodbo z Avbrehtovo družbo pretrgal. Razlog: ker njenih storitev ni več potreboval.

Podpis pogodbe 11 dni po volitvah

Časovno pomenljive datume imajo tudi pogodbe, ki so jih s to odvetniško družbo podpisala druga državna podjetja. 

Eles je po javno dostopnih podatkih prvo pravno mnenje pri odvetniški družbi Avbreht, Zajc in partnerji naročil že 24. julija 2014, le 11 dni po volitvah. V prihodnjih mesecih so jo najeli še za odvetniške storitve, izdelavo pravnega mnenja o odstopu predstavnika sveta delavcev in pomoč pri projektu virtualnega čezmejnega centra vodenja. 

Direktor Elesa Aleksander Mervar je zanikal, da bi imelo pri najemu te odvetniške pisarne kakršno koli vlogo dejstvo, da je Avbreht član SMC. Pojasnil je, da z Elesom ne sodeluje Avbreht, ampak njegov partner, odvetnik Borut Zajc, ki je podjetje v enem od sodnih postopkov zastopal že pred letom 2014.

Le 11 dni po volitvah je prvo pravno mnenje pri odvetniški družbi Avbreht, Zajc in partnerji naročil tudi Eles, ki ga vodi Aleksander Mervar. Le 11 dni po volitvah je prvo pravno mnenje pri odvetniški družbi Avbreht, Zajc in partnerji naročil tudi Eles, ki ga vodi Aleksander Mervar. Foto: Bor Slana

Še pred volitvami je omenjena odvetniška družba v posameznih postopkih pred državno revizijsko komisijo zastopala tudi Gen Energijo.

Januarja 2015, pol leta po volitvah, je od družbe dobila aneks k pogodbi o svetovalnih storitvah, ki ni časovno omejena. Že kmalu zatem je direktor Gen Energije Martin Novšak na razpisu za nov mandat dobil močnega tekmeca: izbranca SMC Gorazda Skubina. Kljub temu mu je uspelo ostati na položaju. Skubin pa je pozneje postal generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). 

Nadzorni svet Gen Energije vodi Karlo Peršolja, ki velja za kader SMC.

Lani in letos je Avbrehtova pisarna od Gen Energije skupaj prejela za dobrih 78 tisoč evrov plačil, še dodatnih 71.300 evrov pa od Termoelektrarne Brestanica, ki je pogodbo o svetovanju sklenila aprila 2015.

Cerar pravi, da ne daje priporočil

SMC je stranka, ki je volilno kampanjo utemeljila na poudarjanju etike in morale. Napovedala je konec klientelističnih praks v državnih podjetjih. 

Pri predsedniku vlade pravijo, da Miro Cerar ni nikoli priporočil Odvetniške družbe Avbreht, Zajc in partnerji. Pri predsedniku vlade pravijo, da Miro Cerar ni nikoli priporočil Odvetniške družbe Avbreht, Zajc in partnerji. Foto: Ana Kovač

V kabinetu predsednika vlade so poudarili, da premier "sam osebno nikoli ni priporočil Odvetniške družbe Avbreht, Zajc in partnerji, niti ni nikoli nikomur naročil kaj takega". "Predsednik vlade gospoda Albrehta pozna, saj je član SMC. Občasno se srečata na dogodkih, ki jih prireja stranka," so nam pojasnili v kabinetu. 

Vzpon posameznih odvetnikov in njihovih družb v sferah političnega in gospodarskega okolja v obdobju določene vlade v Sloveniji še zdaleč ni nov pojav. 

Ravno nasprotno, v zadnjih dveh desetletjih gre tako rekoč za običajno prakso ob vsakršni zamenjavi oblasti. Volitve v Sloveniji ne prinesejo novih imen zgolj v vlado in na čelo državnih podjetij, ampak v vso verigo njihovih poslovnih partnerjev. Zamenjajo se komunikacijske skupine, svetovalci, dobavitelji različne opreme in materiala, "kurirji" in drugi lobisti na črno. 

Ko sta vladala Rop in Pahor, prihodki gor, ko je vladal Janša, prihodki dol

KPK je v analizi leta 2010 preverjal hipotezo, da obstaja krog podjetij, ki z državo poslujejo na podlagi političnih povezav, ne na podlagi pravil, ki veljajo v tržnem gospodarstvu. Po analizi državnih izplačil, tudi odvetnikom, se je hipoteza potrdila. 

Analiza poslovanja 65 podjetij z državo je zajemala obdobja vladavine Antona Ropa, Janeza Janše in Boruta Pahorja: v obdobju prvega so ta podjetja v povprečju prejemala 374 tisoč evrov, v drugem obdobju le 23.600 in v tretjem kar 584 tisoč evrov. Številke, ki govorijo same zase. Zakonodaja o javnem naročanju in boju proti korupciji ter klientelizmu ob teh številkah postane mrtva črka na papirju. 

Nekdanji predsedniki vlad Anton Rop, Janez Janša in Borut Pahor: vsak je imel svojo mrežo odvetnikov. Nekdanji predsedniki vlad Anton Rop, Janez Janša in Borut Pahor: vsak je imel svojo mrežo odvetnikov.

"LDS-ovi" in "Janševi" odvetniki

Vsako politično obdobje je imelo svoje odvetniške "zvezdnike".

V obdobju LDS so tako za najvplivnejše pravnike in odvetnike v državi veljali Nina Plavšak, dolgoletna avtorica prevzemne, stečajne in druge zakonodaje, ki je ob popoldnevih "tajkunom in drugim poslovnežem svetovala, kako v njej najti luknje, Miha Kozinc, nekdanji predsednik nadzornega sveta Luke Koper, Andrej Toš in Miro Senica (oba sta imela vlogo v aferi SIB banka).

V obdobju vladavine LDS je za enega od bolj vplivnih pravnikov v državi veljal tudi odvetnik Miro Senica. V obdobju vladavine LDS je za enega od bolj vplivnih pravnikov v državi veljal tudi odvetnik Miro Senica. Foto: Simon Plestenjak

Nato je kadrovski cunami prve vlade Janeza Janše na površje prinesel Francija Matoza, ki je najprej zaslovel kot "hišni" odvetnik koprskega župana Borisa Popoviča, Nino Zidar Klemenčič, ki je tako kot Matoz v kazenskem postopku nekaj časa zastopala Janšo v več tožbah, in Igorja Marinška, ki so mu v stranki zaupali celo vodenje nadzornega sveta NLB. Eden od ključnih mož NSi v državnem gospodarstvu je bil odvetnik Damjan Mihevc, ki je vodil tudi nadzorni svet Zavarovalnice Triglav in sodeloval v nadzornem svetu Istrabenza, kjer je bil takrat še v dobrih odnosih z njegovim predsednikom uprave Igorjem Bavčarjem

Komisija za preprečevanje korupcije je leta 2012 pod vodstvom Gorana Klemenčiča ob naraščajočem pojavu, ko odvetniki delajo za javne institucije oziroma javni sektor, hkrati pa zastopajo njihove poslovodne oziroma druge uradne osebe in funkcionarje v zasebnih (sodnih in preiskovalnih) postopkih, izdala mnenje, da gre v takih primerih za definicijo nasprotja interesov po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, kar pomeni realno korupcijsko tveganje.

V taboru Pivovarne Laško, tedaj lastnice domače pijačarske industrije, Mercatorja in Dela, je bil takrat eden od ključnih mož odvetnik Stojan Zdolšek. Izbira odvetniških pisarn v državnih podjetjih in zavodih je še vedno "precej odvisna od sugestij politike", je za Siol.net poudaril Zdolšek. 

Z nastopom vlade Janeza Janše sta v ospredje prišla odvetnika Franci Matoz in Igor Marinšek. Z nastopom vlade Janeza Janše sta v ospredje prišla odvetnika Franci Matoz in Igor Marinšek.

Matozova vrnitev

V obdobju Pahorjeve vlade se je na veliko sceno vrnil Miro Senica – tokrat kot življenjski sopotnik tedanje predsednice LDS Katarine Kresal. Dobri odnosi s Senico so po takratnem poročanju medijev celjskemu odvetniku Dušanu Korošcu pomagali, da je Petrol odkupoval njegove terjatve do bankrotiranega SCT, ta afera pa je odnesla takratnega predsednika uprave Aleksandra Svetelška. Odvetnik Bojan Pečenko je bil po pripovedovanju dobro obveščenih eden od najožjih neformalnih svetovalcev tedanjega ministra za finance Franca Križaniča.

Leto dni druge Janševe vlade je spet najbolje izkoristil Matoz, ki je postal hišni odvetnik Nove KBM (vodil jo je izbranec SDS Aleš Hauc) in Darsa. V letu 2013 je dosegel skokovito rast prihodkov na več kot 900 tisoč evrov oziroma za tretjino v primerjavi z letom prej, ki so mu po koncu mandata Janševe vlade ti upadli na slabih 700 tisoč evrov. Kot zanimivost; skokovita rast prihodkov v letih 2013 in 2014 se je večinoma prelila v čisti dobiček odvetniške družbe.

Zdolšek: "Politično" odvetništvo je v Sloveniji še vedno prisotno

Izbira odvetniških pisarn v državnih podjetjih in zavodih je še vedno "precej odvisna od sugestij politike", je za Siol.net poudaril odvetnik Stojan Zdolšek. Izbira odvetniških pisarn v državnih podjetjih in zavodih je še vedno "precej odvisna od sugestij politike", je za Siol.net poudaril odvetnik Stojan Zdolšek. Foto: Matjaž Tavčar

Na nekatere od medijsko bolj znanih odvetnikov in odvetniških družb smo naslovili več vprašanj:

1. Kako ocenjujete ugled odvetniškega poklica v Sloveniji?

2. Ste kdaj za svoje stranke ob odvetniških storitvah v klasičnem pomenu besede opravljali tudi druge dejavnosti, recimo lobiranje? Če, za koga in kdaj? 

3. Koliko so bili za pridobivanje vaših poslov oziroma poslov vaše odvetniške pisarne pomembni dobri odnosi s politiki? 

4. Ste se kdaj pri tem počutili privilegirane v razmerju do kolegov?

5. Koliko so po vaših izkušnjah odločitve izključno ali večinsko državnih podjetij pri izbiri odvetniških pisarn odvisne od ukazov oziroma druge vrste sugestij politike? 

6. Koliko je v Sloveniji danes še "političnega" odvetništva?

Odgovore smo prejeli le od Stojana Zdolška, ki "ugled odvetništva v Sloveniji ocenjuje kot solidnega". Poudaril je, da "za stranke ob odvetniških storitvah ne opravlja drugih dejavnosti, z lobiranjem pa se ne ukvarja". "Pri pridobivanju poslov naše odvetniške pisarne niso pomembni stiki s politiko," je zatrdil Zdolšek, ki meni, da "je izbira odvetniških pisarn v državnih podjetjih in zavodih precej odvisna od sugestij politik". 

Tako imenovano politično odvetništvo je v Sloveniji še vedno prisotno, je dodal Stojan Zdolšek.

Miha Kozinc, Miro Senica in Franci Matoz se na naša vprašanja sploh niso odzvali, v odvetniški pisarni Nine Zidar Klemenčič pa so pojasnili, da na vprašanja ne nameravajo odgovarjati.

Odvetnik Bojan Pečenko je bil po pripovedovanju dobro obveščenih eden od najožjih neformalnih svetovalcev tedanjega ministra za finance Franca Križaniča. Odvetnik Bojan Pečenko je bil po pripovedovanju dobro obveščenih eden od najožjih neformalnih svetovalcev tedanjega ministra za finance Franca Križaniča. Foto: STA

Odvetniki na udaru Fursa

V zadnjih letih se je poslovno okolje za odvetnike vendarle precej spremenilo. 

Velikih domačih kapitalskih mrež skoraj ni več. Glavno vlogo v lastništvu slovenskih podjetij prevzemajo tujci. "Domačijskih" poslov in političnih sugestij, ki jih omenja Stojan Zdolšek, bo sčasoma verjetno vse manj. Prav tako potreb po lobiranju ali "prenašanju" sporočil, saj o direktorjih v prevzetih podjetij in bankah odločajo tuji lastniki. Marsikateri domači odvetnik je po spremembi lastništva v posameznem podjetju že izgubil pogodbo.

Pri tem ne smemo zanemariti še enega pomembnega dejstva – da se je poslovanja odvetnikov lotila tudi finančna uprava (Furs).

Ta je že konec leta 2013 odvetnike skupaj z zdravniki, zobozdravniki in gradbeniki navedla v skupini poklicev, pri katerih se ustvari kar 85 odstotkov sive ekonomije v državi. Od leta 2011 je Furs odvetništvo nadziral v ločenem projektu, kjer je ugotovil naraščanje števila odvetnikov v najnižjem dohodninskem razredu.

 

Ne izdajajo računov

Kakšni so bili rezultati dela? V letih 2012 in 2013 je pri odvetnikih opravil 124 davčnih inšpekcijskih nadzorov in v njih odmeril za 1,1 milijona evrov dodatnih obveznosti. Davčni inšpektorji so ugotovili, da so se odvetniki plačilu davkov najpogosteje izogibali tako, da niso izdajali računov. 

V zadnjih treh letih je Furs odvetnikom skupaj odmeril plačilo še dodatnih 220 tisoč evrov davkov. Najvišja posamična odmera je znašala dobrih 64 tisoč evrov.

Podjetja iz dejavnosti odvetništva so v letu 2015 skupaj ustvarila kar 90 milijonov evrov prihodkov. Podjetja iz dejavnosti odvetništva so v letu 2015 skupaj ustvarila kar 90 milijonov evrov prihodkov. Foto: Thinkstock

Ob močno poostrenem nadzoru nad izdajanjem računov tako morda ni presenečenje, da so podjetja iz dejavnosti odvetništva v letu 2015 skupaj ustvarila kar 90 milijonov evrov prihodkov. To je kar 50 odstotkov več kot leta 2012, čeprav je kruh po pripovedovanju več odvetnikov iz leta v leto trši. 

Enako stopnjo rasti je imelo 20 največjih odvetniških družb. Če so leta 2012 ustvarile 33 milijonov evrov prihodkov, je ta znesek lani že presegel 50 milijonov evrov.

Eksplozija prihodkov največjih

Med odvetniki, ki so v zadnjih letih najbolj povečali svoje prihodke, so tisti, ki uspešno plujejo na tretjem valu slovenskem privatizacije.

Absolutni rekorder je Odvetniška družba Fatur, ki jo vodi Andrej Fatur, med letoma 2012 in 2015 pa je prihodke početverila. Lani so jih dosegli 857 tisoč evrov. Fatur že nekaj časa vodi nadzorni svet Nove KBM, ki je po novem v lasti ameriškega sklada Apollo Global Management.  

Odvetniška družba Fatur, ki jo vodi Andrej Fatur, je med letoma 2012 in 2015 prihodke početverila. Odvetniška družba Fatur, ki jo vodi Andrej Fatur, je med letoma 2012 in 2015 prihodke početverila. Foto: Bor Slana

Prav Fatur je nekakšen prototip vplivnega slovenskega odvetnika iz obdobja po sanaciji bank. Dobre zveze ima tako doma kot s posameznimi tujimi lastniki slovenskih podjetij. Glavnino prihodkov mu je prineslo poslovno sodelovanje z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), trenutno daleč največjim odvetniškim koritom v državi. 

DUTB – največje odvetniško korito v državi

Večje odvetniške družbe posle v tem obdobju iščejo po dveh kanalih: ali jih najamejo tuji kupci slovenskih podjetij ali pa pri njihovi prodaji svetujejo SDH. Samo pri prodaji Aerodroma Ljubljana je pravno in finančno svetovanje državo stalo 806 tisoč evrov, pri prodaji Heliosa pa 178 tisoč evrov.

Podoben primer kot Fatur je Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, ki je po ustvarjenem prometu največja slovenska odvetniška pisarna. Leta 2015 je ustvarila kar za tri milijone evrov več prometa kot ob koncu leta 2012. 

Gre za odvetniško pisarno, ki ji je po neuradnih podatkih precejšnje zaslužke prineslo sodelovanje z Agrokorjem pri naskoku na Mercator. Aleš Rojs ima močne stranke v Sloveniji (HSE, Mestna občina Ljubljana) in odlične zveze s tujci. Vrsto let je bil hišni odvetnik zdaj že nekdanje Hypo banke, tesno pa sodeluje tudi z ruskimi lastniki Slovenske industrije jekla (SIJ). Po mnenju številnih je eden od najvplivnejših domačih odvetnikov, ki mu je vrsto let uspelo ostati pod radarjem. 

Aleš Rojs ima močne stranke v Sloveniji (HSE, Mestna občina Ljubljana) in odlične zveze s tujci. Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik je po ustvarjenem prometu največja slovenska odvetniška pisarna. Aleš Rojs ima močne stranke v Sloveniji (HSE, Mestna občina Ljubljana) in odlične zveze s tujci. Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik je po ustvarjenem prometu največja slovenska odvetniška pisarna. Foto: Mediaspeed

V treh letih je prihodke uspelo podvojiti tudi odvetniški pisarni Kavčič, Bračun in partnerji, ki je samo z DUTB v tem času ustvarila za več kot pol milijona evrov poslov. Poslovno leto 2015 je sklenila z dvema milijonoma evrov prihodkov. Velja za hišno odvetniško pisarno Pošte Slovenije, s katero je v zadnjih dveh letih ustvarila skoraj 300 tisoč evrov prometa.

Nova odvetniška niša – odškodninske tožbe

Vse večji delež na domačem odvetniškem trgu prevzema tudi tuja konkurenca, in to pri poslovanju z državo in njenimi podjetji. Podružnici mednarodnih odvetniških pisarn Schoenherr in Wolf Theiss sta tako konec lanskega leta ustvarili vsaka po 4,7 milijona evrov prihodkov, pri čemer je zadnja v primerjavi s koncem leta 2012 ustvarila več kot 70-odstotno rast. Za prvo podatkov o poslovanju pred letom 2013 ni,  ne glede na to, da je na slovenski trg prvič vstopila že davnega leta 2001. 

Nekaterim od domačih odvetnikov je v zadnjih letih vendarle uspelo najti zlato jamo: odškodninske tožbe, ki so jih banke in nekatera podjetja v zadnjih letih kot po tekočem traku vlagala proti nekdanjim upravam in nadzornim svetom. Običajno gre za tožbe z velikanskimi, večmilijonskimi zneski. 

Nekaterim od domačih odvetnikov je v zadnjih letih vendarle uspelo najti zlato jamo: odškodninske tožbe, ki so jih banke in nekatera podjetja v zadnjih letih kot po tekočem traku vlagala proti nekdanjim upravam in nadzornim svetom. Nekaterim od domačih odvetnikov je v zadnjih letih vendarle uspelo najti zlato jamo: odškodninske tožbe, ki so jih banke in nekatera podjetja v zadnjih letih kot po tekočem traku vlagala proti nekdanjim upravam in nadzornim svetom. Foto: Thinkstock

V Sloveniji še ni banke, ki bi po nedavni sanaciji na prvi stopnji dobila odškodninsko tožbo proti nekdanjim vodilnim. 

Zneski, ki jih odvetniki prejemajo v teh primerih: Factor banka v likvidaciji je Nini Zidar Klemenčič v dveh letih za tožbe proti nekdanji upravi skupaj nakazala okoli 600 tisoč evrov (brez DDV). V eni sodbi so se poravnali in Factor Banka je dobila povrnjenih sto tisoč evrov, uvedene so še tri pravnomočne preiskave. V civilnih zadevah nobena pravda še ni končana.

Skromni izkupički

Na enak način je lepe prihodke z Darsom ustvaril Matoz. Čeprav je Dars prepričeval o precejšnji verjetnosti uspeha tožb zoper nekdanjo predsednico uprave Matejo Duhovnik, se je na sodišču izkazalo drugače. Dars jih je po tem, ko so se stroški sodnih postopkov približali milijonu evrov, začel umikati.

Mimogrede, Zidar-Klemenčičeva je Matozu po sestopu druge Janševe vlade prevzela pomemben del poslov v Skupini Nova KBM, kjer je od dveh njenih družb v zadnjih dveh letih prejela 183 tisoč evrov. 

Odvetnik Franci Matoz je Dars prepričeval o precejšnji verjetnosti uspeha tožb zoper nekdanjo predsednico uprave Matejo Duhovnik. Dars jih je po tem, ko so se stroški sodnih postopkov približali milijonu evrov, začel umikati. Odvetnik Franci Matoz je Dars prepričeval o precejšnji verjetnosti uspeha tožb zoper nekdanjo predsednico uprave Matejo Duhovnik. Dars jih je po tem, ko so se stroški sodnih postopkov približali milijonu evrov, začel umikati. Foto: Bor Slana

Prav zaradi privatizacijskih in drugih poslov, ki jih bodo lahko že zaradi obsega dela opravljale le še največje pisarne, je v prihodnjih letih mogoče pričakovati še večjo prihodkovno "razslojenost" domačih odvetniških družb. 

Ta je že zdaj astronomska. Največjih 20 odvetniških družb je tako že lani ustvarilo kar 50 od skupaj 90 milijonov evrov prihodkov vseh odvetniških družb. V Sloveniji je po zadnjih podatkih registriranih okoli 1.300 odvetnikov, ki jim podatkov o poslovanju ni treba javno objavljati, in okrog 285 odvetniških družb. Če od teh odštejemo 20 največjih, je preostalih 265 družb skupaj ustvarilo "le" 40 milijonov evrov prihodkov. 

Medtem ko bodo veliki dobivali največje posle, se bodo manjše odvetniške družbe bojevale po svoje. Nekateri odvetniki bodo čakali na drobtinice z državne mize, spet drugi na sodelovanje s kakšno občino ali zdravstvenim zavodom.

Tretji se bodo morda včlanili v katero od političnih strank in upali, da jim bo to pomagalo do posla.

Komentarji

8

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • efranjo / 03.12.2016. ob 08:10 +4 0

    paraziti in lopovi. taman za goli otok

    +4 0
  • Rafko / 03.12.2016. ob 09:37 +3 - 1

    Le na katerih šolah,so se vse to tako odlično naučili ?

    +3 - 1
  • predsednik5 / 03.12.2016. ob 19:49 +1 0

    Si kar posle razdelijo pri kosilu.Stranke pa so potem ob vse.Živeli odvetniki v Sloveniji.Če bi si vsi prebrali dobro 29.člen ustave in 6.člen konvencije bi lahko prišparali milijone EUR.

    +1 0
delitve: 96
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin