SiolNET. Novice Slovenija
3,15

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Klemenčič obljublja: S tem zakonom KPK dobiva zobe #video

3,15

termometer

Novi zakon o integriteti in preprečevanju korupcije ureja postopke imenovanja vodilnih v komisiji, uvaja možnost razrešitve vodilnih v komisiji ter ureja postopke nadzora nad premoženjskim stanjem, pravi minister Goran Klemenčič, ki je zakon danes poslal v javno razpravo.

[video: 60983 / ]

Pravosodno ministrstvo je v javno razpravo poslalo novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Povzemamo najbolj pomembne novosti, ki jih predlaga ministrstvo:

1. Predsednik mora pojasniti merila za imenovanje vodilnih v KPK.

Novela narekuje uradu predsednika republike - danes je to Borut Pahor -, da natančneje opredeli postopek imenovanja funkcionarjev komisije. V posebnem aktu bo moral določiti način delovanja kandidacijske komisije (to je komisija, ki obravnava prispele prijave) ter merila in metode izbora vodilnih.

2. Pogoj osebnostne primernosti

Po vzoru lanske spremembe sodniške zakonodaje ministrstvo za pravosodje predlaga, da se kot pogoj za imenovanje in tudi delovanje v vodstvu KPK, torej za ves čas trajanja mandata v senatu komisije, predpiše pogoj osebne primernosti. 

Bo predsednik KPK Boris Štefanec pristal na uzakonjenje možnosti njegovega odpoklica? Bo predsednik KPK Boris Štefanec pristal na uzakonjenje možnosti njegovega odpoklica? Foto: Matej Leskovšek 3. Možnost odpoklica vodstva KPK

Ministrstvo Gorana Klemenčiča bi uzakonilo možnost odpoklica člana vodstva komisije. To bi lahko predlagala skupina 30 poslancev ali predsednik republike, ki bi nato sklical posebno komisijo, na podlagi njenega mnenja pa na koncu sprejel odločitev o razrešitvi.

Predsednik republike bo lahko postopek sprožil na lastno pobudo ali na zahtevo najmanj 30 poslancev. Na podlagi tega bo predsednik imenoval štiričlansko komisijo, ki jo sestavljajo predsednik Sodnega sveta, predsednik Državnotožilskega sveta, predsednik Uradniškega sveta in Varuh človekovih pravic. Komisija bo odločitev sprejela z večino glasov in jo posredovala predsedniku republike, ki bo sprejel končno odločitev o (ne)razrešitvi, navaja predlog zakona.

Pri tem je Klemenčič poudaril, da s tem ne ciljajo na trenutnega predsednika KPK Borisa Štefaneca (izjava v spodnjem videu). "Novela želi narediti korak naprej in politiko čim bolj potegniti ven iz kandidacijskega in razrešitvenega postopka," je dejal.

[video: 60987 / ]

4. Razmejitev pristojnosti KPK in organov pregona

Novela po besedah ministra jasno razmejuje med tem, kaj dela KPK ter kje se začne in konča delo organov pregona. Novela ureja tudi sodelovanje med temi institucijami. Med drugim določa, da mora KPK takoj, ko naleti na sum kaznivega dejanja, zadevo odstopiti tistemu, ki je za to pristojen, sama pa lahko nadaljuje ugotavljanje sistemskih tveganj in izdajo priporočil, kako jih odpraviti, je povedal Klemenčič.

Računsko sodišče, ki ga vodi Tomaž Vesel, že leta ostaja pred vrati Banke Slovenije. Bo Klemenčiču uspelo s predlogom, da začnejo vodilni na BS poročati o svojem premoženju? Računsko sodišče, ki ga vodi Tomaž Vesel, že leta ostaja pred vrati Banke Slovenije. Bo Klemenčiču uspelo s predlogom, da začnejo vodilni na BS poročati o svojem premoženju? Foto: Bojan Puhek 5. KPK kot Računsko sodišče

Novela uvaja sistemske protikorupcijske nadzore, s čimer KPK na področju korupcije dobiva podobno vlogo, kot jo ima Računsko sodišče pri nadzoru proračunskih porabnikov.

6. Razgaljenje županov, vodstva BS

Novela krepi preglednost premoženjskega stanja funkcionarjev, je danes dejal minister. Javno bodo objavljeni podatki o premoženjskem stanju naslednjih funkcionarjev: poslanci državnega zbora, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, poklicni župani in podžupani, funkcionarji Banke Slovenije ter funkcionarji neodvisnih državnih organov.

7. Razjasnitev postopkov

"Zelo jasno so opredeljene tudi procesne pravice in dolžnosti KPK, pa tudi oseb, ki jih obravnava," je še povedal minister. Prav nejasnosti pri omenjenem so bile namreč razlog, da so v preteklosti padla nekatera pomembna poročila KPK.

Verjetno najbolj odmevno je poročilo o nadzoru premoženjskega stanja Janeza Janše in Zorana Jankovića iz začetka leta 2013. Poročili sta bili sprejeti v času, ko je KPK vodil Klemenčič, a ju je sodišče zaradi postopkovnih napak razveljavilo. Nova zakonska ureditev naj bi preprečila ponovitev tovrstnih postopkovnih nejasnosti.

Primer korupcije v zdravstvu: bi po novem zakonu KPK lahko storila več?

KPK je v poročilu že pred leti opozorila na problem odnosov med dobavitelji v zdravstvu in bolnišnicami, o katerih je včeraj poročala RTV Slovenija. Bi lahko po novem zakonu storila kaj več? Odgovor ministra je pritrdilen:

[video: 60986 / ]

Kdo bi lahko nasprotoval?

Ministrstvo je danes zakon poslalo v javno razpravo. Javna razprava bo trajala do januarja, potem mora končni predlog obravnavati vlada in nato še državni zbor.

Glede na vsebino je pričakovati nasprotovanje z marsikatere strani, na primer:

- s strani KPK, ki verjetno ne bo zadovoljna že s predlogom, da bi zakon omogočil odpoklic vodstva;

- s strani funkcionarjev, ki bi morali po novem zakonu poročati o svojem premoženju, KPK pa bi te podatke javno objavila. Pri tem opozorimo na primer Banke Slovenije, katere vodstvo bi po predlogu moralo poročati: Računsko sodišče se že leta trudi, da bi pridobilo pooblastilo za revizijo v Banki Slovenije, a neuspešno. Pomisleke ima predvsem Evropska centralna banka (ECB).

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 1
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin