Nedelja, 11. 2. 2024, 8.05
10 mesecev, 3 tedne
V Cerknem Pusta tradicionalno obsodili na smrt
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,60
Cerkljanski laufarji sodijo med najprepoznavnejše šemske skupine na Slovenskem.
Glavni trg v Cerknem je popoldne kljub slabšemu vremenu ponovno oživel s tradicionalno Laufarijo, na kateri Pusta z branjem obtožnice obsodijo na smrt. Obsodbo je poleg občinstva spremljala vsa laufarska družina. Pust simbolizira zimo in vse slabo, kar se je zgodilo v zadnjem letu, zato mora umreti, da bi se v deželo vrnili pomlad in obilna letina.
Laufarija s pustno obsodbo, ki jo vsako leto na pustno nedeljo pripravlja Društvo Laufarija Cerkno, je pustni običaj, ki po mnenju strokovnjakov izhaja še iz poganskih obredov, cerkljanski laufarji pa sodijo med najprepoznavnejše šemske skupine na Slovenskem.
Cesarsko kraljeva sodnija je tudi na današnji pustni obsodbi Pusta javno obtožila za vse neumnosti, pregrehe, nadloge, nezgode, ki so se zgodile od prejšnjega pusta na Cerkljanskem in v bližnji ter daljni okolici, za slabo vreme, še slabše ceste, politične zdrahe in domače razprtije lokalno in globalno.
Pustna obsodba dolga več metrov in prebrana v cerkljanskem narečju
Pustna obsodba, kalamuon, kot jo imenujejo domačini, je bila dolga več metrov in napisana ter prebrana v cerkljanskem narečju. Ta hudomušno in skozi prizmo satire in humorja izpostavi nekatere dogodke v Cerknem, Sloveniji in tudi drugod po svetu, z njo pa pustna sodnija vsako leto nastavi ogledalo kraju, njegovim ljudem, ožji in širši okolici. Predvsem za domačine je to glavna tema pred- in popustnih pogovorov, kar vsebino obtožnice in Laufarijo ohranja aktualno tudi v današnjem času.
Pustu so sodili v prisotnosti celotne laufarske družine, ki šteje 25 likov in 26 mask, saj je ena maska dvojna, predstavljajo pa like, ki simbolizirajo človeške napake ali slabosti, socialni sloj ali krajevnega posebneža. Njihove maske, larfe, kot jim pravijo domačini, so izdelane iz lipovega lesa, le ena iz kože. Številni kostumi so iz naravnih materialov.
Kar tri med njimi člani laufarske družine vsako leto izdelajo na novo, tudi Pusta, ki je iz mahu. "Letos smo ga začeli delati novembra, ko smo nabrali mah, potem smo mah posušili, da ni preveč težak, zatem smo naredili kepe in jih šivali na obleko. Ko je kostum skupaj s klobukom dokončan, lahko tehta tudi do 80 kilogramov," je pojasnil predsednik Društva Laufarija Cerkno Tomaž Lahajnar.
Kostum Ta smrekovega je narejen iz malih smrekovih vejic, Ta bršljanovega, ki je poleg Marjetice znanilec pomladi, pa sešit iz več kot deset tisoč bršljanovih listkov, šivanje lahko traja tudi od tri do štiri tedne. Med liki so tudi Ta star, ki je gospodar laufarske družine in edini govoreč lik, Ta tirjest, ki skrbi za red in mir, Ta žleht, Ta slamnat in Ta kožuhov. Usmrtitev Pusta se bo po tradiciji zgodila na pustni torek, ko bodo laufarji že dopoldne v Cegovnici, kjer imajo svojo "posest", odkopali že lansko leto zakopan bot, drvarsko kladivo, popoldne pa se bodo zopet vsi v sprevodu odpravili na Glavni trg.
Pustu so sodili v prisotnosti celotne laufarske družine, ki šteje 25 likov in 26 mask.
Pusta ne pokopljejo, ne sežgejo ali utopijo
"Ko porota Pusta spozna za krivega, ga sodnik ponovno obsodi na smrt, Ta star izvrši eksekucijo z udarcem Pusta z botom po glavi. Pust pade na lesen voz, zatem ga Ta terjasti odpeljejo neznano kam," je pojasnil podpredsednik Društva Laufarija Cerkno Miha Bavcon. V Cerknem Pusta ne pokopljejo, ne sežgejo ali utopijo, ampak preprosto izgine in se naslednje leto spet pojavi. Obred zaključijo z žalostno-veselo pesmijo Ta kapcinarsko, ob kateri se laufarji najprej od žalosti mečejo po tleh, v veselem delu pa skačejo v zrak, kar izraža hkrati žalost in veselje ob koncu laufarije v Cerknem.
Nosilec šemske tradicije v Cerknem ostaja fantovska skupnost, ki skrbi za ohranjanje običaja v čim izvirnejši obliki, obnovo kostumov in naličij. Larfe, obleke in pripomočki niso bili nikdar last posameznika ali družine, temveč "laufarske skupnosti". Ukoreninjenost tradicije je globoka, kot je močna sporočilnost cerkljanskega pustnega običaja. Prepoznali so jo tudi na državni ravni, saj je bila leta 2012 vpisana v register nesnovne kulturne dediščine, leta 2014 pa z vladnim odlokom razglašena za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena.
V Cerknici povorko odpovedali, na Ptuju so jo skrajšali
Deževno vreme je sicer okrnilo karnevalsko dogajanje na današnjo pustno nedeljo. V Cerknici so morali organizatorji pustno karnevalsko povorko zaradi slabega vremena odpovedati. Na Ptuju je v okviru 64. Kurentovanja potekala mednarodna karnevalska povorka, njeno traso pa so morali zaradi vremena skrajšati.
Ptujske ulice in trge je napolnil sprevod več tisoč karnevalskih mask in tradicionalnih likov. Sodelovali so denimo kurenti, pokači, ki so znanilci začetka pustnega časa, kopjaši z okrašenimi kopji in piceki iz okolice Markovec na Ptujskem polju, cirkovški ploharji, pustne živali ruse in lik baba deda nosi, ki je znan pri tradicionalnih pustovanjih po Sloveniji in Evropi. Med skupinami iz tujine so bili survakari iz Bolgarije in djalamari iz Makedonije.
Veliki pustni karneval na ulicah Cerknice, ki naj bi potekal danes ob 12.32, je zaradi slabega vremena odpadel.
V Cerknici kljub odpovedi povorke potekalo pustno rajanje
V Cerknici bi ob ugodnem vremenu na tradicionalnem karnevalu završalo kakor v panju, so obljubili organizatorji, a so bili primorani pustno karnevalsko povorko zaradi slabega vremena odpovedati. V pustnih Butalah bi namreč potekal čebelji zlet z rojem kranjskih sivk in butalskimi čebelarji. Navzoče bi bile kot vsako leto tudi značilne velike figure na čelu s pramaterjo Uršulo in njeno potomko Lizo, iz Cerkniškega jezera pa bi na obisk prišli Rego Vranjejamski kot največji žabon na svetu, ščuka velikanka in povodni mož Jezerko. Zimo bi na povorki preganjali tudi Butalci, butalski jež, zmaj in hudič s polhi. Kljub odpovedi pustne povorke pa je pod šotorom ob isti uri potekalo pustno rajanje.
Kljub odpovedi pustne povorke je bo pod šotorom ob isti uri potekalo pustno rajanje ob glasbi Ansambla Saše Avsenika in Godbe Cerknica, Harmonikarskega orkestra Vilija Marinška in DJ Prebila, so sporočili organizatorji.
Kje je bilo še navihano?
Navihano je bilo tudi drugod. Tako se je v Ilirski Bistrici, kjer so Pustu predali oblast v četrtek, odvila pustna povorka. Na njej je bilo denimo videti brkinske škoromate. Značilni lik med škoromati je strašljivi škopit, po obrazu namazan s sajami in z velikimi lesenimi kleščami v rokah.
Na Dolenjskem so v Kostanjevici na Krki v okviru šelmarije, katere korenine glede na raziskave etnologov segajo v leto 1854 in ima tako letos že 170 let, oklicali kurenta in priredili veliko pustno povorko.
Tudi organizatorji pustnega karnevala na Viru so napovedali, da bo popoldanski pustni karneval potekal v vsakem vremenu. "Ne glede na to, kaj nam obetajo vremenoslovci, se ne damo! Pust in pustne šeme preganjajo zimo iz naših krajev in tradiciji se ne bomo odrekli zaradi nekaj kapljic dežja!" so sklenili v Pustni sekciji Striček.
V Prlekiji so karnevalsko razpoloženi v Ljutomeru, kjer se je na Glavnem trgu odvil Fašenk v Lotmerki s povorko. Na Gorenjskem pa povorko med drugim prirejajo v Šenčurju pri Kranju. Organizator je društvo Godlarji. Člani društva so se tako poimenovali po enolončnici godlji, ki jo pri njih naredijo iz ostankov zmesi za krvavice skupaj z zakuhanim rižem in ocvirki.
