Sreda, 7. 9. 2016, 3.47
6 let, 6 mesecev
Kdaj si boste dimnikarja lahko izbirali sami?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,50
5
Konec leta se izteče rok za sprejetje novega zakona o dimnikarskih storitvah, ki je že ob lanskem predlogu sprožil veliko polemik. Če bo sprejet, si bodo uporabniki kurilnih naprav lahko prosto izbirali dimnikarja. Kje se zatika?
Potem ko lani pripravljeni predlog zakona o dimnikarskih storitvah na vladi ni bil sprejet, je državni zbor konec lanskega leta podaljšal koncesijski sistem do konca letošnjega decembra. Vlada je nato maja letos potrdila nov predlog zakona, ki uvaja licenčni sistem. Danes ga bo obravnaval odbor DZ, kamor so povabljene tudi druge interesne skupine, ki pa ne morejo več vlagati amandmajev. To lahko zdaj storijo le poslanske skupine.
Dimnikarji v negotovem položaju
Nov zakon o dimnikarskih storitvah naj bi po načrtih v veljavo stopil z novim letom. Za lastnike kurilnih naprav se do sprejema zakona ne spreminja nič, dimnikarska podjetja pa ostajajo v precejšnji negotovosti.
Predlagani zakon predvideva, da bo mogoče dimnikarja prosto izbrati na trgu. Ukinjajo se torej dimnikarska območja, na katerih imajo zdaj posamezni dimnikarji koncesijo. Dimnikarji bodo potrebovali licence (t. i. licenčni sistem), ki jih bodo podeljevale upravne enote ter ne bodo krajevno in časovno omejene. Država bo tudi določila najvišje dovoljene cene storitev.
Lastniki naprav si bodo morali dimnikarja izbrati do poletja
Imetniki malih kurilnih naprav bodo morali po novem zakonu dimnikarja s seznama izbrati najpozneje do konca junija 2017, izvedbo zahtevanih storitev pa omogočiti do konca leta 2017.
Član SMC in predsednik parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor Igor Zorčič nam je pred današnjo sejo pojasnil, da se je retorika vseh nasprotnikov zakona nekoliko umirila.
"Tako dimnikarji kot civilne iniciative so nekoliko zbližali stališča, marsikatero njihovo pripombo pa je upoštevalo tudi ministrstvo," je pred sejo odbora dejal Zorčič. Zato se nadeja, da bo državni zbor zakon sprejel že na septembrski seji.
"Tako dimnikarji kot civilne iniciative so nekoliko zbližali stališča, marsikatero njihovo pripombo pa je upoštevalo tudi ministrstvo," pred sejo odbora DZ pravi njen predsednik Igor Zorčič.
Zorčič dodaja, da so dimnikarska podjetja na začetku nasprotovala kakršnikoli novi rešitvi, ki ukinja koncesijski sistem. Na drugi strani so civilne iniciative zagovarjale popolnoma tržen sistem brez regulacije. "Zakonski predlog je kompromis med obema sistemoma," je prepričan Zorčič.
Tržni model z elementi regulacije
Po besedah predsednika sekcije dimnikarjev pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije Simona Dovrtela gre pri novem predlogu zakona za povsem novo besedilo, ki pa v samem jedru ostaja enako lanskemu predlogu. "V osnovi gre za tržni model z elementi regulacije, čeprav ministrstvo govori o licenčnem modelu. Če uvajamo tržni model, pa država navzgor ne more omejevati cen," je kritičen Dovrtel.
Kot ponazori, se bo v praksi dogajalo, da bo dimnikar opravljal storitev, katere cena bo nižja od stroška storitve. V zdajšnjem koncesijskem sistemu je to lažje, saj pri določenih strankah na istem območju zaslužijo manj, na račun drugih pa več. S tem se zadeve izravnajo, pojasnjuje Dovrtel.
Predlog zakona uvaja načelo proste izbire izvajalca,s katerim bo imel uporabnik dimnikarskih storitev dolžnost zahtevati dimnikarske storitve in pravico do izbire dimnikarske družbe, poudarjajo na ministrstvu.
"Res bodo predvidene licence za dimnikarje, a v bistvu gre za tržni sistem oziroma mešanico koncesijskega in tržnega sistema. To dvoje skuša ministrstvo sestaviti skupaj, zato je nastala velika zmešnjava," pojasnjuje Dovrtel. Priznava, da je dimnikarsko službo nujno treba urediti, a ne silo.
Aktualni predlog zakona je po njegovem mnenju neustrezen, saj sta za pripravo dobrega zakona zaradi dolgotrajnih postopkov potrebni vsaj dve leti. Cilj zakona ne sme biti urejanje dimnikarskih storitev, temveč urejanje oskrbe in nadzora kurilnih naprav, še poudarja. "Njihova ambicija gre v smeri podaljševanja obstoječega stanja za dodatni dve leti, ki jim gre najbolj na roko," mu odgovarja Zorčič.
Dimnikarji zahtevajo uvedbo akreditacij
Najmanj, kar bi bilo po mnenju sekcije dimnikarjev treba spremeniti, je uvedba akreditacij dimnikarskih družb. Z njimi bi se dimnikarska služba izvajala vsepovsod enotno, odpravil pa bi se tudi konflikt interesov med izvajalsko funkcijo inštalaterjev, pečarjev in serviserjev ter nadzorno funkcijo dimnikarskih družb, ki ga predlagana novela trenutno še ne izključuje. To so zapisali tudi v amandmajih zakona, ki so jih avgusta poslali ministrstvu.
Na ministrstvu se strinjajo, da bi bila akreditacija dimnikarskih podjetij glede meritev emisij lahko dobrodošla, a bi jim prinesla dodatne stroške, ki bi jih posledično verjetno prevalili na uporabnike storitev. Zato tega ne podpirajo.
Po zagotovilih ministrice za okolje in prostor Irene Majcen dimnikarske storitve z novim zakonom ne bodo dražje.
Dovrtel ocenjuje, da zakon v tej obliki tudi tokrat ne bo sprejet, koncesijski sistem pa se bo podaljšal še za eno leto. To dimnikarska podjetja spravlja v negotov položaj, saj poslov in investicij ne morejo načrtovati. "Že od leta 2007 dalje so se cene dimnikarskih storitev na račun koncesij povsem neutemeljeno znižale, tudi za polovico. Dimnikarska podjetja pa živijo iz meseca v mesec," še sklene Dovrtel.
Ministrstvo sicer pričakuje, da bo licenčni sistem začel veljati v začetku prihodnjega leta. Po zagotovilih okoljske ministrice Irene Majcen dimnikarske storitve z novim zakonom ne bodo dražje.
5