Globa, ki je v resnici oglas: vsaj enemu prejemniku se Lesninin trik ne zdi zabaven

"Ko sem zagledala rdečo ovojnico za brisalci avtomobila na parkirišču pred blokom, ki sicer ni plačljivo, sem najprej pomislila, ali sem spregledala spremembe sistema in so parkirišča postala plačljiva," pravi bralka, ki nas je obvestila o posebnem oglaševalskem manevru ljubljanskega trgovca s pohištvom Lesnine. 

Lesnina je po Ljubljani danes na avtomobile nastavljala ovojnice, na prvi pogled podobne globam mestnega redarstva. Bralka se je po lastnih besedah sprva ustrašila, da je dobila kazen, šele ko je ovojnico odprla, pa je iz napisanega razbrala, da gre za oglaševalsko sporočilo.

Zabavno in ustvarjalno ali nedostojno?

Na Slovenski oglaševalski zbornici, ki smo jo prosili za komentar oglaševalskega pristopa pohištvenega trgovca, so nam povedali, da primera ne morejo in ne smejo komentirati. Njihovo razsodišče lahko odloča izključno ob pritožbi, ki jo obravnava na seji. Prvo so že prejeli, so nam povedali. 

Čeprav konkretnega primera ne morejo komentirati, pa so nam na zbornici navedli nekaj splošnih dejstev, ki bi jih, kot pravijo, moral poznati in spoštovati vsak oglaševalec.

1. Zatikanje oglasov je v Ljubljani prepovedano 

Odlok mestne občine Ljubljana (Mol) o oglaševanju prepoveduje razdeljevanje reklamnega gradiva na avtomobile na javnih površinah.

Navedba iz odloka pravi, da je na javnem mestu prepovedano "trositi ali razdeljevati reklamni material ali ga zatikati ali lepiti na avtomobile".

2. Kršitve kodeksa?

Na zbornici v odgovoru opozarjajo na naslednja določila kodeksa, ki jih ob presoji pritožb upošteva tudi razsodišče (poudarjene dele besedila smo ohranili):

• prepoznavanje

"Oglaševanje mora biti že na prvi pogled prepoznavno kot oglaševanje. Biti mora jasno in prepoznavno ločeno od redakcijskih vesti, komentarjev in drugih rubrik oz. oddaj in se nanje v nadaljevanju ne sme sklicevati, ne glede na medij, v katerem je objavljeno. (...)"

• poštenost

"Oglaševanje ne sme biti zasnovano in oblikovano tako, da bi zlorabljalo zaupanje potrošnikov, izkoriščalo njihovo pomanjkljivo izkušenost oziroma znanje ter jih s tem zavajalo."

• resničnost

"Oglaševanje mora biti zavezano resnici. Ne sme vsebovati trditev ali zvočnih in vizualnih predstav, ki zavajajo ali bi lahko zavedle potrošnika z neresničnostjo, dvoumnostjo, s pretiravanjem, z zavajajočo opustitvijo ipd. Zlasti to velja, kadar se nanaša na namen in uporabnost izdelka, njegovo sestavo, geografsko poreklo in druge za potrošnika bistvene informacije. 
Pretiravanja, katerih namen je zabavati ali zbujati pozornost, so dovoljena le, če je jasno, da gre za humor, parabolo ali očitno pretiravanje, ne pa za dejstvo, ki ga je treba sprejeti kot tako."

• odgovornost do družbe in posameznikov

"Oglaševanje mora biti v skladu z zahtevami kulturnega okolja. Ne sme iritirati z napadalnostjo in neokusnimi prijemi, prizori, izrazi itd.
Oglaševanje ne sme brez upravičenega razloga povzročati občutka strahu ali stiske. Oglaševalci naj ne uporabljajo šokantnih trditev, vizualnih in zvočnih predstavitev zgolj zaradi zbujanja pozornosti. Zbujanje občutka strahu ali stiske je upravičeno samo, če spodbuja preudarno vedenje ali poskuša preprečiti nevarna ali nepremišljena dejanja."

Za komentar smo prosili Lesnino, odgovor čakamo.

Vse več pritožb na razsodišče

Kot kaže spodnja infografika, število pritožb na razsodišče v zadnjih letih narašča, kar pa na zbornici pripisujejo tudi večji prepoznavnosti razsodišča.