Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

David Kos

Petek,
23. 1. 2015,
14.37

Osveženo pred

5 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Informativa delovna mesta

Petek, 23. 1. 2015, 14.37

5 let, 10 mesecev

Kateri so poklici prihodnosti?

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Za odločitev o pravilni izbiri izobraževalnega programa ali poklica je potrebnih veliko informacij, razuma in poguma. Katere kompetence morajo imeti iskalci zaposlitve in kaj iščejo delodajalci?

Brezposelnost v Sloveniji se v obdobju krize najhitreje povečuje med mladimi, ki so pridobili terciarno stopnjo izobrazbe oziroma so končali šolanje v visokem in v višjem strokovnem šolstvu. Med najtežje zaposljivimi osebami so tako diplomanti družboslovne smeri, na primer: ‒ sociologi, ‒ antropologi, ‒ zgodovinarji, ‒ filozofi.

Tako je na okrogli mizi v okviru sejma izobraževanja in poklicev Informativa 2015 poudarila Brigita Vončina iz pisarne za delodajalce na Zavodu RS za zaposlovanje, ki se ukvarja z izborom oseb za zahtevnejša delovna mesta.

Farmacija, kemija in informacijska tehnologija so panoge prihodnosti Na drugi strani pa je iskalcev zaposlitve s srednjo poklicno ali strokovno izobrazbo od leta 2008 vse manj. Med najbolj zaželenimi poklici prevladujejo kuharji, elektromehaniki, elektroinštalaterji in izvajalci suhomontažne gradnje. Z višjo stopnjo izobrazbe so med najbolj iskanimi poklici v zdravstvu, farmaciji, kemiji, strojništvu, elektrotehniki in informacijski tehnologiji. Tudi papirništvo in gradbeništvo (eko gradnje) se po besedah Aleša Vidmarja iz Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije, ki je pripravilo okroglo mizo, uvrščata med najbolj perspektivne panoge.

Vončinova zato mladim pri odločanju za izbiro poklica priporoča, naj se odločijo za področje, na katerem bodo lahko vse življenje razvijali svoje kompetence. Delodajalci pri iskalcih zaposlitve vse bolj iščejo prav to. Ne zahtevajo samo izkušenj in pridobljenih znanj, temveč se ozirajo tudi po sposobnostih, interesih, vrednotah, motivaciji in osebnostnih lastnostih.

Kdo sem, kaj počnem in kaj želim delati? "Mladi naj se pri odločanju za izbiro izobraževalnega programa vprašajo: kdo sem, kaj rad počnem in kaj želim v življenju početi," svetuje Brigita Vončina in dodaja, da so pri delodajalcih med najbolj zaželenimi kompetencami medosebni odnosi , mišljenje in motivacija. Ti oblikujejo integriteto delavcev.

"Po napačni odločitvi za študij fizike sem si po uspešno opravljenem prvem letniku premislila in se vpisala na študij kemije ter doktorirala. Ta je bila poleg matematike moj hobi ves čas. Zmote pri izbiri študija so normalne, a jih je mogoče prebroditi. Na koncu sem sledila temu, kar me je veselilo," je povedala Nika Lendero Krajnc, vodja oddelka za raziskave in razvoj v uspešnem visokotehnološkem podjetju BIA Separations iz Ajdovščine. Ta se ukvarja z biotehnologijo, večino izdelkov pa prodajo v tujino.

Če služba postane muka, se bo tudi življenje spremenilo v muko "Pri delu postaneš uspešen le, če ga opravljaš z veseljem. Notranja energija ti daje zalet za reševanje še tako zapletenih težav. Če služba postane muka, se bo tudi življenje spremenilo v muko," priznava mlada in uspešna znanstvenica, ki pa pri iskanju novih sodelavcev pogreša več spretnosti. "Vse več je nerodnih ljudi, ki ne znajo poprijeti za delo," pravi Lendero Kranjčeva ter priznava, da na področju biotehnologije pogreša kader s srednješolsko izobrazbo.

Pri izbiri novih sodelavcev v podjetju BIA Separations dajejo velik poudarek osebnostnim sposobnostim vključevanja v kolektiv in sodelovanja z nadrejenimi. Čustvena inteligenca iskalcev zaposlitve je pri tem zelo pomembna.

Prodajni način razmišljanja vse pomembnejši Tudi predsednica sekcije Mladih managerjev Tjaša Kolenc Filipčič se je v mladosti najraje spogledovala z matematičnimi problemi in kreativnimi rešitvami. Odločila se je za študij ekonomije in prvo zaposlitev dobila v izjemno podjetniško naravnanem podjetju Studio Moderna, kjer se je hitro naučila prodajnega razmišljanja. Danes vodi oddelek trženjskega komuniciranja pri Zavarovalnici Triglav.

Med poklici prihodnosti je zagotovo delo v informacijski tehnologiji in informacijsko-komunikacijski tehnologiji. Direktor start-up podjetja Klika Gregor Rebolj je predstavil delo v 90-članskem kolektivu, kjer razvijajo sofisticirano programsko opremo za športne aplikacije, svoje pisarne pa imajo na vseh celinah. V mladem podjetju kreativno združujejo najnaprednejšo tehnologijo s sodobnim oblikovanjem in tako rešujejo najzahtevnejše informacijske probleme.

Njihovi kupci večinoma prihajajo iz medijskega sveta in industrije športnih stav, kjer sta točnost in hitrost podatkov s športnih dogodkov ključnega pomena. Kljub mladostni ljubezni do matematike in računalništva se je odločil za študij drugega. Njegovo glavno vodilo pri zaposlovanju mladih je, da išče iskrico v očeh. "Tudi če še nimajo ustreznih znanj, a so motivirani in pripravljeni na učenje, so pri nas dobrodošli," pravi Rebolj, ki svojim zaposlenim ponuja dinamično in zanimivo delo, kjer izzivov nikoli ne zmanjka.

Matematika kot ključ do uspeha Zanimivo je, da je vsem sogovornikom skupna točka ljubezen do matematike. "Matematika ti da širino, sposobnost reševanja problemov, strateško razmišljanje, postavljanje in vrednotenje ciljev. Čeprav jo v šolah preveč tretiramo kot abstraktno vedo, zaradi česar ni med najbolj priljubljenimi predmeti, je v praksi zelo življenjska in uporabna," pravi Kolenc Filipčičeva.

"Dobri matematiki so pogosto dobri tudi na glasbenem, športnem in drugih področjih. Gre za sposobnost abstraktnega razmišljanja in strukturiranega reševanja problemov. Matematika je eden od redkih predmetov v šoli, ki te uči logičnega razmišljanja in logičnih povezav," pa o pomembnosti te nepriljubljene vede med šolarji še sklene Lendero Kranjčeva.

Ne spreglejte