Torek, 6. 11. 2018, 7.53
6 let, 1 mesec
Zdravnik Ivan Radan oproščen uboja bolnikov #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,79
20
Senat ljubljanskega okrožnega sodišča je po skoraj triletnem sojenju danes nekdanjega zdravnika na nevrološki kliniki Ivana Radana oprostil obtožb za uboj štirih bolnikov. Tožilstvo je sicer predlagalo 20 let zapora in prepoved opravljanja zdravniškega poklica.
Oprostili so ga tudi neupravičenega snemanja petih bolnikov, zlorabe položaja s predpisovanjem receptov in ponarejanja listin za upravičevanje daljše bolniške odsotnosti.
Sodba še ni pravnomočna, tožilka Tamara Gregorčič je že napovedala pritožbo na sodbo. Bila je kritična do sodišča, ker je v obrazložitvi minimiziralo pomen izjav prič. Opozorila je, da "si priče morda nikoli več ne bodo upale povedati tega, kar so povedale tukaj", in da bi to lahko po njenem mnenju imelo tudi daljnosežne posledice.
Radan sodbe ni hotel komentirati. Zbranim medijem je dejal le, da je "sodnik povedal vse". Njegov zagovornik Gorazd Fišer je po razsodbi na vprašanje medijev, ali je zadovoljen, odgovoril, da bo zadovoljen, ko bo javnost končno spoznala, "da je tožilec tisti, ki v dvomu obtoži, sodišče pa tisto, ki v dvomu oprosti". "Ne pa, da se v javnosti pričakuje, da bo vsaka vložena obtožba pripeljala tudi do obsodilne sodbe," je dejal.
Sodnik: Pravica je slepa
Predsednik sodnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani Martin Jančar je ob utemeljitvi oprostilne sodbe za Radana tožilki Katarini Bergant očital, da je obtožbe proti Radanu gradila na osebnih okoliščinah obdolženca. A če je nekdo lažnivec, odvisnik ali osebnostno moten, to še ne pomeni, da je morilec, je dodal.
Po sodnikovih besedah je tožilstvo, ker je izhajalo iz subjektivnih okoliščin posameznika, spregledalo objektivne. Spomnil je na izraz, da je pravica slepa, in dodal, da tožilstvu ne bi škodilo, če bi si občasno nataknilo prevezo slepote pravice. "Sodišče mora izhajati iz domneve nedolžnosti in ne iz domneve krivde," je še poudaril Jančar.
Tožilka: Sodišče bi si moralo prevezo sneti
"Mislim, da v tem postopku ni bilo razsojeno po pravici in po resnici in je bila zadeva s strani sodnika vodena zelo neobjektivno," je dejala tožilka Gregorčičeva, ki je danes nadomeščala kolegico Katarino Bergant.
Gregorčičeva je v izjavi medijem po izreku sodbe komentirala tudi besede sodnika Martina Jančarja, da ima pravica zavezane oči ter da bi si moralo tako prevezo nadeti tudi tožilstvo in pravilno ovrednotiti dokaze. "Jaz bi dodala, da bi sodišče prevezo moralo sneti in pravilno, pravično, neselektivno ovrednotiti dokaze, ki so bili izvedeni med celotnim izredno zapletenim dokaznim postopkom," je dejala.
Predsednik senata je bil oster tudi na račun kritik o delu sodišča v tožilkinih zaključnih besedah. Med drugim je zavrnil očitek, da je sodišče podvomilo o strokovnosti priče tožilstva Mateje Lopuh.
Bergantovi je Jančar še očital, da za diskreditacijo izvedenca sodišča Wolfganga Krölla ni izbirala sredstev, prav tako ji je očital metodološko napako, češ da je bilo iz pričanja Lopuhove očitno, da ji je tožilstvo dalo na razpolago zaslišanja drugih prič in njeno mnenje ni temeljilo zgolj na medicinski dokumentaciji.
"Zdravniki so v trenutku smrti bolnikov ugotovili, da vzrok smrti ni sporen"
V obrazložitvi oprostitve kaznivih dejanj ubojev se je sodišče oprlo predvsem na Kröllovo izvedensko mnenje, Jančar pa je opozoril tudi na pomanjkanje materialnih dokazov. Prav tako pri nobenem bolniku po njegovih besedah ni bilo mogoče sodnomedicinsko ugotoviti vzroka smrti, saj pri nobenem takoj po smrti ni bila izvedena obdukcija, izkop pa zaradi upepelitve ni bil več mogoč.
Ob tem je Jančar spomnil, da mora biti pri bolnikih, ki umrejo v zdravstvenem zavodu, izvedena obdukcija, razen če se odloči, da vzrok smrti ni sporen in se svojci s tem strinjajo. To je po mnenju sodišča tudi razvidno iz dokumentacije bolnikov, na kateri so poleg Radana podpisani tudi drugi zdravniki. Po mnenju sodišča iz tega neposredno izhaja, da so zdravniki v trenutku smrti bolnikov ugotovili, da vzrok smrti ni sporen.
Radan: Kalij ni nikoli tekel v bolnika, to je bila le provokacija
Jančar je večkrat izpostavil, da nihče od preostalih zaposlenih na nevrološki kliniki ni nikoli opozoril, da bi bilo karkoli narobe, dokler ni prišlo do internega nadzora in policijske preiskave po tistem, ko je v javnost prišel primer bolnika, ki naj bi umrl zaradi aplikacije kalija. Radan se je zagovarjal, da kalij ni nikoli tekel v bolnika in da je to bila le provokacija, s katero je želel opozoriti na nevzdržne razmere na oddelku.
Sodnik je danes poudaril, da ne glede na Radanove trditve "zbrani dokazi ne omogočajo sklepa, da bi bolniku res apliciral kalij, tudi ni drugih okoliščin, ki bi kazale na njegovo krivdo". Tudi glede smrti drugih treh bolnikov po mnenju sodišča Radanu ni bilo mogoče dokazati krivde za njihovo smrt.
Majhnost kaznivega dejanja je bila nesorazmerna z morebitno obsodbo
Glede očitkov iz obtožnice o neupravičenem snemanju bolnikov - na Radanovem računalniku so namreč policisti odkrili fotografije in posnetke 15 bolnikov - je sodnik oprostilno sodbo pojasnil s tem, da bi bila majhnost kaznivega dejanja nesorazmerna z morebitno obsodbo.
Za sodišče je ključno, da ni mogoče zatrjevati, da so bili posnetki narejeni z nekim drugim namenom od tistega, ki ga je navajal Radan - da je torej bolnike fotografiral iz pedagoških razlogov, je dejal sodnik Jančar. Fotografirane bolnike oziroma njihove svojce je sodnik napotil na civilno tožbo, če bi želeli uveljavljati odškodnino.
Za morebitno uveljavljanje odškodnine je na civilno tožbo napotilo tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki naj bi ga Radan po očitkih tožilstva oškodoval s predpisovanjem velike količine receptov. Sodišče je Radana namreč oprostilo tudi očitkov kaznivega dejanja zlorabe položaja s predpisovanjem receptov. Sicer je tudi sodišče zaznalo "ekscesno rabo", a v zakonodaji ni natančno določeno, koliko zdravil lahko zdravniki predpišejo, je pojasnil Jančar.
"Dovolila si bom reči, da stopamo v cono somraka." Utemeljitev, da bi bilo nesorazmerno zdravnika obsoditi, ker je fotografiral umirajočega in hranil te posnetke, po njenem mnenju "nikakor ne more biti vodilo v našem življenju in ravnanju, zlasti zdravnikov", je bila do sodišča kritična Gregoričeva.
Napovedala je, da bo tožilstvo uveljavilo vse pritožbene razloge. "Že sam postopek, kar je poudarjala tudi tožilka Bergantova, je bil voden najmanj čudno, z zelo svojstvenimi koraki sodnika. Nekatere je danes v obrazložitvi poskusil omiliti in bil pri tem dokaj spreten. Menim, da gre za zmotno, nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in bistvene kršitve kazenskega postopka," je dejala.
"Lahko bi le ocenjevali, ali je to moralno ali nemoralno"
Sodišče je tudi presodilo, da je Radana treba brez vsakega dvoma oprostiti očitka ponarejanja listin za upravičevanje daljše bolniške odsotnosti.
Po Jančarjevih navedbah dokumenti, ki naj bi jih Radan ponaredil, niso uradni dokumenti, s katerimi bi lahko upravičeval bolniško odsotnost, prav tako njegov nadrejeni ni bil pooblaščen preverjati utemeljenosti daljše bolniške odsotnosti. Lahko bi le ocenjevali, ali je to, da prijatelju predložiš ponarejen dokument, moralno ali nemoralno, je še dejal predsednik sodnega senata.
Krivda Radana je bila po mnenju tožilstva brez dvoma ugotovljena
Krivda Radana je bila po mnenju tožilstva brez dvoma ugotovljena. Gregorčičeva je izpostavila, da se je sodnik v svoji utemeljitvi "v celoti izognil tistim delom, kjer se izvedenska priča tožilstva Mateja Lopuh in izvedenec sodišča Wolfgang Kroll nista strinjala. Zelo spretno je poudaril tiste dele, kjer sta se strinjala, kar je šlo sodišču v prid." "Izpuščeni delčki" pa po prepričanju tožilke nesporno dokazujejo, kaj je Radan storil.
Ali bo Radan zahteval odškodnino zaradi treh let pripora, še ni jasno
Fišer je še povedal, da ga je ustna obrazložitev sodbe prepričala. Pa ne zato, ker je bila ugodna za Radana, ampak "predvsem zato, ker je sodišče zelo natančno pojasnilo, kje so tisti elementi, ki so narekovali izrek oprostilne sodbe".
Ali bo Radan, če bo sodba prestala tudi preizkus na višjem sodišču, zahteval odškodnino zaradi treh let pripora, Fišer še ne ve, verjame pa, da mu nobena odškodnina ne more povrniti škode, ki mu je nastala zaradi tega. Povedal je še, da se s klientom za zdaj še ni pogovarjal ne o odškodnini ne o vrnitvi licence ali ponovni zaposlitvi v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. "Za to je še prezgodaj," je pojasnil.
Obramba je vseskozi predlagala popolno oprostitev
Radanu je tožilstvo sprva očitalo umore, in sicer šestih bolnikov. Bergantova je pozneje umaknila očitke za dva umora, pred kratkim pa je tudi očitke o umorih preostalih štirih bolnikov prekvalificirala v uboje.
Obramba je predlagala popolno oprostitev Radana, češ da mu ni mogoče utemeljeno očitati nobenega kaznivega dejanja. Obdolženi je v zaključnih besedah zatrdil, da je vse naredil v dobro bolnikov in da dejanj, ki jih je obtožen, ni kriv.
Sojenje zaznamovale besedne vojne, soočenja so bila ostra
Sojenje so sicer zaznamovale besedne vojne med obrambo in tožilstvom. Ostra so bila tudi večkratna soočenja med izvedencem sodišča, Avstrijcem Wolfgangom Krollom, in strokovno pričo tožilstva, slovensko strokovnjakinjo za paliativno oskrbo Matejo Lopuh.
Zdravnika sta do zadnjega ostala na popolnoma nasprotnih bregovih glede mnenja, ali so štirje bolniki umrli zaradi dodajanja morfija, propofola oz. kalija.
Afera sprožila razprave o evtanaziji
Afera, ki je v javnost prišla na začetku januarja 2015, je sprožila razprave o evtanaziji, a tudi odnesla nekatere vodilne v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in na nevrološki kliniki, kjer je Radan nazadnje delal in kjer naj bi tudi zagrešil očitane uboje.
20