Kako varna je moja identiteta?

Svoje dobro ime je včasih vse, kar imamo. Če z njim ne ravnamo previdno in pametno, smo lahko kaj hitro ob ves svoj sloves, kar nam potem posledično lahko močno oteži življenje na raznoraznih področjih. Dober primer so mnoge znane in javne osebnosti, ki so za svoj status v družbi trdo garale, nato pa ga zgolj ob eni sami nespametni potezi za vekomaj izgubile.

Paranoja ni neupravičena

Poleg nas samih pa obstaja še ena preteča in vse bolj realna nevarnost, ki lahko oblati naše dobro ime. To so nepridipravi, ki kradejo identiteto drugim ljudem in se z njo na takšen ali drugačen način okoriščajo. Ste prepričani, da se nekje na svetu to ne dogaja ravno vam prav ta trenutek?

Morda se sliši malce paranoično, ampak ni daleč od resnice. Zloraba osebnih podatkov je namreč naraščajoč pojav mednarodnih razsežnosti, k čemur pa sta močno pripomogla tudi razvoj in uporaba sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Te so v vsakdanje življenje vnesle obdelavo precejšnje količine podatkov, posebej tistih shranjenih v elektronski obliki, ter povečale nevarnost za hitrejšo in lažjo zlorabo.

Pazite, kaj odvržete v smeti

Identiteta drugega posameznika se lahko nezakonito pridobi na različne načine. Kot so nam povedali na policiji, pripravljalna dejanja obsegajo različne vrste dejanj: kraja denarnice z osebnimi dokumenti, prestrežena elektronska sporočila, računalniški virus, tako imenovana phishing in pharming, pridobitev določenih podatkov s prevaro, celo z iskanjem osebnih podatkov, odvrženih v smeti, in tako dalje.

Posledično se lahko storilec dokoplje do podatkov, s katerimi mu uspe zlorabiti bančne in kreditne kartice ter druge podatke, vezane na finančno poslovanje – na tak način se lahko storilec tudi izdaja za nekoga drugega in v njegovem imenu vstopa v različna pravna razmerja (npr. zaposlitev, pridobitev določene izobrazbe, pridobitev osebnih dokumentov ...). Kraja identitete torej ni samo zloraba določenega osebnega podatka, saj je vedno povezana vsaj z namenom, da storilec pridobi določeno korist. Posebej pomembno je, da pri tem ne gre samo za izgubo denarja in premoženja, temveč se posledice tega dejanja kažejo tudi kot poseg v druge osebnostne pravice oziroma osebno dostojanstvo.

Nevarnosti se moramo zavedati tudi pri nas

S krajo identitete se soočamo tudi v naši majhni podalpski deželi, vendar, kot nam je povedal predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija, ne v takšnem obsegu kot v drugih evropskih državah in ZDA. Poudaril je, da pa se moramo kljub temu zavedati nevarnosti oziroma negativnih posledic tega pojava, na kar nas opozarjajo izkušnje domačih in tujih preiskovalcev.

Razložil je, da kaznivega dejanja tatvine identitete naš kazenski zakonik ne pozna, jo pa inkriminira kot zlorabo osebnih podatkov. Menegalija je dodal, da je kraja identitete običajno pripravljalno dejanje za kaznivo dejanje ali pa je lahko posledica že izvršenega kaznivega dejanja (npr. vlom, kjer so bili ukradeni dokumenti, ali vdor v računalniški sistem z evidencami ...): "Pri kraji identitete storilci na različne načine pridobijo in zlorabijo osebne podatke oseb (datum rojstva, naslov, davčno številko, EMŠO, številko potnega lista in drugih identifikacijskih listin, telefonske številke, številke plačilnih kartic, številke transakcijskega računa, naslova spletne strani in podobno) ter na tak način prikrijejo svojo identiteto in zlorabijo podatke pri izvršitvi drugega kaznivega dejanja."

Internet – morje neskončnih možnosti

Zaradi raznovrstnosti izvrševanja tovrstne kriminalitete pa je kraja identitete lahko zajeta tudi v drugih izvršitvenih oblikah kaznivih dejanj, na primer pri ponarejanju listin, vdorih v informacijske sisteme, preslepitvah, goljufijah in podobno. "V Slovenji so bili primeri kraje identitete v preteklosti bolj priložnostna kazniva dejanja, z uporabo računalniške tehnologije, predvsem pa z informatizacijo podatkov, pa se je povečala nevarnost za mogoče izvršitve teh kaznivih dejanj, zato je treba varovanju, kot tudi odkrivanju zlorab s tega področja, posvečati ustrezno pozornost," nam je pojasnil Menegalija.

Po njegovih besedah je najpogostejša zloraba pri nas zloraba v obliki goljufije ali tatvine s pomočjo interneta, kjer storilec v imenu oškodovanca kupi določen izdelek. V nekaj primerih so tudi prevzeli digitalni certifikat, s čimer so storilci lahko v imenu oškodovanca prenakazali denar na drug račun, pojavil pa se je tudi že primer odprtja poštnega predala na pošti ali transakcijskega računa na banki, kot pripravljalno dejanje za drugo kaznivo dejanje.

S prijavo ne odlašajte

Na policiji svetujejo, da če občan izgubi osebni dokument ali mu ga ukradejo in neznani storilec v njegovem imenu izvršuje kazniva dejanja, naj se čim hitreje zglasi na policijski enoti, kjer bo stekel postopek v zvezi z izgubo oziroma tatvino osebnega dokumenta.

S pisno privolitvijo občana pa ga bodo v nadaljevanju fotografirali, mu vzeli prstne odtise in podatke o novem izdanem osebnem dokumentu, ki bodo shranjeni na uradu Sirene. Namen tega je, da če bi bila oseba s temi podatki kontrolirana kjerkoli na schengenskem območju, da se s preverjanjem čim hitreje ugotovi, ali gre za osebo, ki zlorablja identiteto, ali za osebo, ki ji je zlorabljena identiteta.

O tem, koliko ste skrbni pri varovanju svojih osebnih podatkov, lahko na tem naslovu tudi rešite test, ki vas hkrati seznani z oblikami morebitnih tovrstnih groženj.