Kako uspešna je pri cepljenju Slovenija?

Na trgu EU so pogojno dovoljenje do zdaj prejela tri cepiva proti novemu koronavirusu, in sicer podjetij Pfizer in BioNTech, Moderne in AstraZenece. Prejšnji teden je Evropska agencija za zdravila (Ema) prejela tudi vlogo družbe Janssen Pharmaceutica, odločitev o uporabi tega cepiva pa lahko pričakujemo do sredine marca. Agencija že izvaja tudi tekoči pregled cepiva ameriškega podjetja Novavax.

Cepljenih že skoraj sto tisoč ljudi

V Sloveniji smo z enim odmerkom cepiv, ki so že odobrena, do danes cepili 94.999 ljudi (4,5 odstotka prebivalstva), dva odmerka cepiva pa je prejelo 50.142 ljudi. Pri vseh treh odobrenih cepivih sta potrebna dva odmerka, drugačno pa je cepivo skupine Johnson & Johnson (Janssen Pharmaceutica), pri katerem zadostuje samo en odmerek.

Slovenija pred sosednjimi državami, a za Srbijo

Primerjava Slovenije z drugimi evropskimi državami kaže, da cepljenje pri nas poteka dobro in je nad evropskim povprečjem. V primerjavi s sosednjimi državami je Slovenija po zadnjih dostopnih podatkih cepila največji delež ljudi. Zaostaja pa na primer za Srbijo, kjer je Beograd cepljenje pospešil tudi s pomočjo ruskih in kitajskih cepiv.

Med evropskimi državami so več ljudi kot Slovenija cepili tudi v Združenem kraljestvu, na Malti, Danskem, Poljskem in ponekod drugje. Države lahko primerjate tako, da jih v zgornjem grafu dodate sami. 

Svetovna velesila pri cepljenju

V svetovnem merilu je pri cepljenju najuspešnejši Izrael, kjer je prvi odmerek cepiva prejelo že 4,3 milijona državljanov, od tega pa je skoraj tri milijone ljudi prejelo tudi že drugi odmerek. Prvi odmerek je prejela več kot polovica vseh, ki so starejši od 30 let.

Novice Po uspehu s cepljenjem sproščajo omejitve

Učinek cepljenja bo viden, ko bo cepljenih vsaj 200 tisoč ljudi

Na Institutu Jožef Stefan (IJS), kjer spremljajo in napovedujejo razvoj epidemije v Sloveniji, menijo, da dokler ne bo precepljenih vsaj deset odstotkov populacije (več kot 200 tisoč ljudi), vpliv cepljenja na dinamiko epidemije (skoraj) ne bo opazen. Ob tem pojasnjujejo, da na primer desetodstotna precepljenost pomeni le deset odstotkov manjši R kot sicer (npr. R = 1,1 namesto R = 1,2). To pomeni, da bi vsak okuženi v povprečju namesto 1,2 okužil 1,1 človeka.

"Zato je kljub cepljenju zelo pomembno, da ostanemo pri izvajanju veljavnih priporočil dosledni (redno zračimo zaprte prostore, na javnih mestih uporabljamo zaščitno masko, vzdržujemo socialno distanco, umivamo/razkužujemo roke, uporabljamo aplikacijo #OstaniZdrav in o simptomih obveščamo svoje stike), saj le tako lahko najhitreje zmanjšamo število okuženih oseb na raven, ko bo lahko učinkovito začela delovati epidemiološka služba (manj kot 300 pozitivnih oseb na dan)," opozarjajo na IJS. 

Zaradi cepljenja manjši pritisk na bolnišnice

Na IJS dodajajo, da trenutno v Sloveniji poteka le cepljenje rizične skupine ljudi, zato je pričakovati manjšo obremenitev bolnišničnih kapacitet in tudi manjše število smrti (seveda če bomo z ustreznim obnašanjem preprečili širitev virusa v preostali, neprecepljeni populaciji). Na sam obseg epidemije pa poleg cepljenja vpliva tudi prekuževanje. Na IJS ocenjujejo, da se vsak teden okuži okoli 20 tisoč ljudi, kar je več, kot nam jih uspe cepiti.

Kdaj bom na vrsti za cepljenje?

Prvo, ki je dobilo zeleno luč evropskega regulatorja, je bilo cepivo podjetij Pfizer in BioNTech. Z njim so konec decembra lani najprej cepili starostnike v domovih za starejše in zaposlene v zdravstvu. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ocenjujejo, da bodo do konca februarja cepljeni vsi starejši od 80 let. Potem sledijo starejši od 75 let, nato pa starejši od 70 let in posebej ranljivi kronični bolniki, ne glede na starost. Predvidevajo, da bi lahko ti dve skupini cepili okoli aprila. Starejše od 65 let bomo pri nas cepili le s cepivom Pfizerja in Moderne.