SiolNET. Novice Slovenija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kaj je Hillary Clinton vedela o Zoranu Jankoviću

10

termometer

Zoran Janković in Hillary Clinton
Foto: Ana Kovač, Reuters

Poglobili smo se v več kot 30 tisoč zasebnih elektronskih sporočil s strežnika ameriške predsedniške kandidatke Hillary Clinton, ki jih je objavila spletna stran WikiLeaks. Kaj so Američani vedeli na dan slovenskih volitev leta 2011? In kdo vse je lobiral za gradnjo drugega bloka krške nuklearke?

Ko je Zoran Janković v nedeljo, 4. decembra 2011, zvečer slavil volilno zmago, je Hillary Clinton, takrat še ameriška državna sekretarka, že vedela, da mu skoraj zagotovo ne bo uspelo sestaviti vlade.

To je razvidno iz dopisa, ki ga je Clintonova okrog polnoči po slovenskem času na zasebni elektronski naslov prejela od Hume Abedin, namestnice vodje kabineta. Šlo je za prvo, nekaj stavkov dolgo analizo političnega dogajanja v Sloveniji, ki jo je pripravilo ameriško veleposlaništvo v Sloveniji.

"Občutljiva" informacija o volitvah v Sloveniji

Elektronsko sporočilo je imelo oznako SBU (Sensitive but Unclassified). To pomeni, da je šlo za "občutljivo" informacijo, ki nima oznake zaupnosti. Po ameriški zakonodaji informacije s to oznako ne smejo biti dostopne javnosti ali nepooblaščeno razkrite zaradi razlogov, ki niso varnostne narave.

Pet let pozneje se je to sporočilo znašlo med 30.322 sporočili iz zasebne elektronske komunikacije Hillary Clinton, ki jih je pred več meseci objavila spletna stran WikiLeaks.


Janez Zemljarič: trgovec s skrivnostmi slovenske tranzicije 

Graditelj Jankovićevega projekta v stečaj, kralj banan bliže nakupu Stožic

Slovenski direktorji – kdo jih sploh (še) posluša?


Čeprav stranka SDS ni dobila največ glasov na parlamentarnih volitvah, je Janez Janša postal premier. Čeprav stranka SDS ni dobila največ glasov na parlamentarnih volitvah, je Janez Janša postal premier.

Američani po volitvah 2011: Janša bliže oblasti kot Janković

"Po vseh preštetih glasovih Janković z 29 odstotki glasov vodi pred (Janezom, op. a.) Janšo, ki jih je zbral 26 odstotkov. Zmaga bo Jankoviću prvemu dala priložnost za sestavo koalicijske vlade," piše v sporočilu, ki ga je prejela Clintonova.

"Toda to bo verjetno težko, saj je večina preostalih strank, ki so prešle parlamentarni prag, bliže Janši. Če Jankoviću ne bo uspelo sestaviti koalicije, bi se lahko na oblast vrnil Janša," navaja pisec sporočila z veleposlaništva.

Janković, tedaj še kot predsednik Pozitivne Slovenije, je pogovore s potencialnimi koalicijskimi partnerji začel že jutro po volitvah, ko je obiskal Boruta Pahorja, odhajajočega predsednika vlade in SD. Mesec dni po volitvah je Janković s Pahorjem, predsednikom Državljanske liste (DL) Gregorjem Virantom in prvakom DeSUS Karlom Erjavcem celo parafiral koalicijsko zavezo, ki pozneje ni dobila zadostne podpore v državnem zboru.


Kaj lahko še prepreči prodajo Cimosa 

Hiša v Piranu, za katero želijo iztržiti 900 evrov na kvadratni meter

Stanovanjski sklad gre v prodajo še treh stanovanj


Nekdanji ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli je veljal za zelo dobro obveščenega diplomata. Nekdanji ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli je veljal za zelo dobro obveščenega diplomata. Foto: Ana Kovač

Kaj je vedel Mussomeli, Janković pa ne

Kako so torej lahko v State Departmentu in na ameriškem veleposlaništvu v Sloveniji že nekaj ur po zaprtju volišč v Washington poročali, da bo Jankoviću "verjetno težko" sestaviti vlado? Kako so vedeli, kaj se bo v slovenski politiki zgodilo čez dober mesec dni?

Na prvi pogled povsem običajno, skorajda faktografsko sporočilo, ki ga je prejela Hillary Clinton, ima močan podton. V resnici bi lahko šlo za enega od manjkajočih koščkov mozaika razumevanja dogajanj v Sloveniji v burnih zadnjih tednih leta 2011.

Takratni ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli je veljal za zelo dobro obveščenega diplomata, ki je rad javno delil svoja mnenja o državi in njeni politiki. V slovenski politiki je najboljše odnose spletel z Virantom, ki se je z Mussomelijem uradno sestal že slaba dva meseca po prihodu na položaj predsednika državnega zbora.

Američani so v Jankoviću videli politika blizu Milanu Kučanu. Američani so v Jankoviću videli politika blizu Milanu Kučanu. Foto: Matej Leskovšek

"Politik, blizu Milanu Kučanu"

Prav DL je bila pozneje jeziček na tehtnici v koalicijskih pogajanjih. Javna skrivnost je bila, da Američani morebitnemu prihodu Jankovića na oblast niso bili naklonjeni. V njem so, kot razkriva zaupna depeša iz leta 2007, videli "politika, blizu (nekdanjemu predsedniku, op. a.) Milanu Kučanu".

V mesecu dni po Jankovićevi zmagi so se tako odnosi med Slovenijo in ZDA precej zaostrili. Mussomeli je s strankami, ki so prišle v parlament, začel pogovore o njihovih koalicijskih preferencah. Tik pred novim letom 2011 je celo javno dejal, da bi Slovenija potrebovala predvsem nekoga, ki bi služil državi ter premostil razlike med desnico in levico. Na prireditvi v Dražgošah, na kateri sta bila tudi Janković in tedanji predsednik republike Danilo Türk, ga je zaradi tega ostro napadel predsednik zveze borcev Janez Stanovnik.

Malo zatem je predsednica NSi Ljudmila Novak javno dejala, da si ameriški veleposlanik želi bolj desno vlado. To, kar so v ZDA z "verjetnostjo" napovedovali že na dan volitev, se je kmalu zatem uresničilo.

Predsednik zveze borcev Janez Stanovnik je na prireditvi v Dražgošah ostro napadel takratnega ameriškega veleposlanika Mussomelija. Predsednik zveze borcev Janez Stanovnik je na prireditvi v Dražgošah ostro napadel takratnega ameriškega veleposlanika Mussomelija. Foto: Bojan Puhek

Nemško kaznovanje Grkov, Al Asadov načrt B in lobiranje gospe Blair

S Slovenijo je tako ali drugače povezanih 61 sporočil. V veliki večini gre za posredne omembe, interno korespondenco glede imenovanja posameznih diplomatskih predstavnikov, analize glasovanja v OZN in novinarske članke.

V sporočilih, ki jih je Clintonova dobivala o Sloveniji, ni obveščevalnih podatkov ali neposrednih informacij virov s terena. Povsem drugače je pri sporočilih, ki se nanašajo na dogajanje v nekaterih drugih državah: Turčiji, Libiji, Siriji, Egiptu, Alžiriji, Izraelu, Pakistanu, Sudanu, Rusiji, Haitiju, Kongu, Mehiki …

Med zanimivejšimi informacijami iz množice sporočil na zasebnem elektronskemu naslovu velja izpostaviti naslednje:

  • Nemški minister za finance Wolfgang Schäuble je maja 2012 viru ameriškega zunanjega ministra v zasebnem pogovoru dejal, da "bodo Grki v primeru volilne zmage Sirize morali sami nositi vse posledice", a tudi, da bi propad evra "resno škodil" nemškemu izvozu.
     
  • Sirski predsednik Bašar Al Asad je imel že septembra 2012, kmalu po izbruhu vojne v Siriji, izdelane načrte za umik iz Damaska. Zatočišče bi poiskal na severozahodu Sirije - na območju z večinskim alavitskim prebivalstvom, od koder bi lahko pozneje prebegnil v rusko pomorsko oporišče Taurus.
     
  • Pripadniki Muslimanske bratovščine so že tretji dan protestov v Kairu, ki so pozneje spodnesli predsednika Mubaraka, začeli na terenu organizirano prevzemati pobudo.
     
  • Morebitnemu imenovanju Tonyja Blaira za predsednika EU je najostreje nasprotovala Avstrija.
     
  • Cherie Blair, žena Tonyja Blaira, je v imenu enega od katarskih šejkov pri Hillary Clinton lobirala za njuno srečanje.

Kakšno je bilo ozadje obiska nekdanje ameriške državne sekretarke Madeleine Albright v Sloveniji? Kakšno je bilo ozadje obiska nekdanje ameriške državne sekretarke Madeleine Albright v Sloveniji? Foto: Reuters

Zakaj je prišla v Slovenijo Madeleine Albright

Elektronska sporočila, ki jih je objavil WikiLeaks, deloma razkrivajo tudi ozadje obiska nekdanje ameriške državne sekretarke Madeleine Albright v Sloveniji pred sedmimi leti.

Mediji so novembra 2009 poročali, da je Albrightova našo državo obiskala kot vodja skupine strokovnjakov, ki bo na seminarju govorila o novem strateškem konceptu Nata.

Že tedaj je predsedovala investicijski skupini Albright Stonebridge Group (ASG), ki je bila med drugim solastnica kosovskega operaterja Ipko. Konec leta 2006 je Telekom Slovenije (vodil ga je Bojan Dremelj) z odkupom deleža Albrightovi, veliki zagovornici neodvisnosti Kosova, omogočil večmilijonski zaslužek. ASG je dolgoletna financerka demokratske stranke, ki je pred meseci Clintonovo potrdila za svojo predsedniško kandidatko.

WikiLeaks je razkril, da so ZDA med letoma 2009 in 2011 imele več ciljev v Sloveniji. WikiLeaks je razkril, da so ZDA med letoma 2009 in 2011 imele več ciljev v Sloveniji. Foto: Reuters

Hillary: Hvala ti, Madeleine

Čeprav Albrightova v ameriški administraciji v času obiska v Sloveniji ni imela uradne funkcije, je bila s Clintonovo ves čas v tesnih stikih. "Hvala ti za poročilo o tvojem izvrstnem delu. /…/ Čakajo nas težke odločitve, zato se morava sestati v decembru," je Clintonova sporočila Albrightovi. Ta ji je odgovorila, da "ji je delo pri tem izzivu v čast" in da "jutri odhaja v Slovenijo". 

Že ameriške diplomatske depeše, ki jih je objavil WikiLeaks, so razkrile, da so želele ZDA v povezavi s Slovenijo med letoma 2009 in 2011 doseči več ciljev. Med drugim tudi okrepitev slovenske vojaške navzočnosti v Afganistanu, nadaljevanje prisotnosti na Kosovu, sprejem najmanj enega zapornika iz Guantanama in objavo razpisa za gradnjo drugega bloka nuklearke v Krškem, ki bi ga dobavil Westinghouse.

Tudi po razkritju dokumentov WikiLeaksa ni jasno, ali se je Albrightova ob obisku v Ljubljani v pogovorih s takratnim gospodarskim ministrom Matejem Lahovnikom dotaknila vprašanja nuklearke. Tudi po razkritju dokumentov WikiLeaksa ni jasno, ali se je Albrightova ob obisku v Ljubljani v pogovorih s takratnim gospodarskim ministrom Matejem Lahovnikom dotaknila vprašanja nuklearke. Foto: Bor Slana

Diplomatski aparat za Westinghouse

Dokumenti WikiLeaksa bi lahko potrjevali takratne neuradne informacije, da je Albrightova v Ljubljani s sogovorniki, predsednikom Türkom, premierjem Pahorjem in ministrom za gospodarstvo Matejem Lahovnikom, odprla vse omenjene teme - tudi vprašanje nuklearke.

Ameriški diplomatski aparat je namreč v času, ko ga je vodila Clintonova, po vsem svetu odpiral vrata Westinghousu. Richard Morningstar, njen posebni odposlanec za energetiko Evrazije, jo je tako marca 2012 obvestil o tem, da "se je Bolgarija pravkar odločila zaustaviti projekt jedrske elektrarne Belene, ki bi jo gradili Rusi".

"To je bila pomembna tema tvojega zadnjega obiska v Sofiji," je zapisal Morningstar in takoj namignil, da je to velika priložnost za Westinghouse. "Dokončani reaktor bodo Bolgari prenesli v obstoječo jedrsko elektrarno Kozloduj. Westinghouse se z njimi že pogovarja o projektu," še piše v zasebnem sporočilu Clintonovi.

Leta 2010 je vršilec dolžnosti ameriškega veleposlanika v Sloveniji Bradley Freden s takratnim premierjem Borutom Pahorjem govoril o sodelovanju ameriškega podjetja Westinghousa pri gradnji NEK 2. Leta 2010 je vršilec dolžnosti ameriškega veleposlanika v Sloveniji Bradley Freden s takratnim premierjem Borutom Pahorjem govoril o sodelovanju ameriškega podjetja Westinghousa pri gradnji NEK 2. Foto: STA

Američani, Slovenija in Južni tok

O sodelovanju Westinghousa pri gradnji NEK 2 je leta 2010 s tedanjim vršilcem dolžnosti ameriškega veleposlanika v Sloveniji Bradleyjem Frednom govoril tudi Borut Pahor.

Morningstar je kmalu zatem postal veleposlanik ZDA v Azerbajdžanu, z energetskega vidika strateško pomembni državi v kaspijskem bazenu. Ves čas je veljal za ostrega nasprotnika plinovoda Južni tok, h kateremu je Slovenija s podpisom meddržavnega sporazuma v Moskvi pristopila le dan po tem, ko je našo državo obiskala Albrightova. Po obisku v Rusiji je Morningstar recimo - kot je razkril WikiLeaks -  v Washington sporočil, da "je zdaj čas, da se Evropa zbere skupaj in zmanjša odvisnost od ruskega plina". 

Ministrstvo za gospodarstvo smo že v torek zaprosili za uradno zabeležko sestanka med Albrightovo in Lahovnikom iz leta 2009, a nanjo še čakamo.

Vse afere Hillary Clinton z elektronsko pošto

Afera z elektronsko pošto Hillary Clinton je prvič izbruhnila marca 2016, ko se je izkazalo, da je v času vodenja ameriškega zunanjega ministrstva sporočila pošiljala in prejemala na svoj zasebni elektronski naslov. Natančneje, na strežnik družinske hiše Clintonovih v New Yorku, ki ga je nadzorovala tajna služba.

Prav zaradi tega razloga Clintonova zveznemu arhivu ob izteku mandata ni predala okrog 55 tisoč elektronskih sporočil iz obdobja 2009-2013, s čimer je kršila zvezna pravila o shranjevanju podatkov visokih predstavnikov države. Takrat se je branila, da z zasebnega poštnega naslova ni pošiljala nobenih tajnih državnih dokumentov.

Dobro leto dni pozneje, marca 2016, je WikiLeaks objavil prvi sveženj elektronskih sporočil z zasebnega strežnika Clintonove. Gre za dobrih 50 tisoč strani gradiva med 30. junijem 2010 in avgustom 2014. V veliki večini gre za dokumente brez stopnje zaupnosti. Deli dokumentov, ki imajo visoko stopnjo zaupnosti, so izbrisani.

Julija letos je demokratsko stranko pretresla še ena afera z elektronsko pošto. V javnost je namreč prišlo okrog 20 tisoč elektronskih sporočil iz interne korespondence stranke. Iz njih je razvidno, da so v stranki skušali očrniti Bernieja Sandersa, tekmeca Hillary Clinton v boju za nominacijo za predsedniškega kandidata. 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 103
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin