SiolNET. Novice Slovenija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kaj čaka Hrvaško, če sodišče presodi v prid Slovenije #arbitraža

10

termometer

Arbitraža
Foto: STA

Slovenija bo zaradi hrvaškega nespoštovanja arbitražne razsodbe v kratkem vložila tožbo proti južni sosedi na Sodišče EU. Kaj lahko pričakujemo, če zmaga Slovenija, in kaj, če sodišče presodi, da ima prav Hrvaška?

Predsednik vlade Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle, napoveduje, da bo vlada v četrtek sprejela odločitev o tožbi Hrvaške pred Sodiščem EU v Luksemburgu zaradi nespoštovanja prava EU v povezavi z neuresničevanjem arbitražne sodbe o meji med državama.

Jean Claude Juncker Novice Evropska komisija brez mnenja, Slovenija sama proti Hrvaški #arbitraža #video

Slovenska vlada je sicer po tiho računala na to, da bo Evropska komisija vendarle podala mnenje o tej problematiki ali primer celo prevzela sama. A ta je po treh mesecih sporočila, naj državi poiščeta rešitev sami, čeprav naj bi pravna služba Evropske komisije po neuradnih, a zanesljivih informacijah pritrdila vsem pravnim stališčem slovenske vlade.

Cerar po odločitvi sodišča ne vidi več možnosti za hrvaška izmikanja 

Cerar se bo danes sestal z voditelji vseh parlamentarnih strank, vlada pa bi nato v četrtek sprejela odločitev o tožbi na podlagi 259. člena pogodbe o delovanju EU. To bi nato na Sodišče EU vložili do sredine julija.

259. člen govori o tem, da lahko država članica EU, če meni, da druga država članica EU ni izpolnila svojih obveznosti po evropskem, ne mednarodnem pravu, zadevo predloži Sodišču EU. Še pred tem mora poslati pismo Evropski komisiji, da poda obrazloženo mnenje, kjer da obema stranema možnost, da se izrečeta o tej zadevi.

stroški arbitraže Foto: Klemen Korenjak Izrazil je prepričanje, da bo Sodišče EU to tožbo obravnavalo z vso resnostjo, ji tudi ugodilo in ugotovilo, "da mora Hrvaška nemudoma implementirati arbitražno odločbo". "Po tem pa res ne vidim več manevrskega prostora za kakršnakoli pravna izmikanja," je še dejal Cerar.

Če sodišče odloči v prid Slovenije, obstajata dva scenarija

Strokovnjakinja za mednarodno pravo in predstojnica katedre za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Vasilka Sancin omenja dva možnosti, ki bi se lahko uresničili, če bo Sodišče EU presodilo v slovensko korist, Hrvaška pa kljub temu ne bi želela spoštovati sodbe.

Kot prvo možnost izpostavlja, da ima Slovenija v primeru nespoštovanja sodbe sodišča ponovno možnost sproženja postopka na podlagi 259. člena proti Hrvaški zaradi nespoštovanja sodbe, kar je spet kršitev prava EU.

Mednarodna pravnica Vasilka Sancin v sprožitev postopka po 7. členu pogodbe o delovanju EU, ki ga zaradi ekstremnosti kazni imenujemo tudi "jedrski člen" in ga je Evropska komisija napovedovala v primeru Poljske, ne verjame oziroma temu pripisuje skoraj ničelno možnost. Mednarodna pravnica Vasilka Sancin v sprožitev postopka po 7. členu pogodbe o delovanju EU, ki ga zaradi ekstremnosti kazni imenujemo tudi "jedrski člen" in ga je Evropska komisija napovedovala v primeru Poljske, ne verjame oziroma temu pripisuje skoraj ničelno možnost. Foto: Bor Slana Kot drugo možnost omenja, da Evropska komisija kot varuhinja temeljnih pogodb EU sproži postopek po 260. členu zaradi nespoštovanja sodbe sodišča. "Sodišče v tem primeru Hrvaški izreče denarno kazen. Lahko gre za pavšalni znesek, več posameznih zneskov ali celo oboje," pojasnjuje Sancinova.

Dodaja, da je bilo takšnih postopkov v praksi zelo malo, zato ni popolnoma jasno, ali lahko Slovenija po istem členu sproži postopek za določitev kazni, ki je bil začet po 259. členu.

Jedrski člen ne pride v poštev

Po njenih besedah je komisija do zdaj v praksi običajno sprožila postopek proti državi članici, sodišče pa je nato izreklo sodbo. Če država sodbe ni spoštovala, je komisija na podlagi 260. člena sprožila postopek za določitev kazni.

Ni pa še bilo v praksi postopkov, kjer bi bil spor voden na podlagi 259. člena in bi komisija sprožila postopek za določitev kazni. To je sicer po njenem mnenju teoretično tudi mogoče.

Danilo Türk Novice Türk: Če strankarska logika šteje več kot pravo, potem je komisija zadela avtogol #arbitraža

Sancinova v sprožitev postopka po 7. členu, ki ga zaradi ekstremnosti kazni imenujemo tudi "jedrski člen" in ga je Evropska komisija napovedovala v primeru Poljske, ne verjame oziroma temu pripisuje skoraj ničelno možnost.

Sodišče ne more razglasiti ničnosti arbitražne razsodbe

Če Slovenija na sodišču izgubi, bi to po besedah Sancinove pomenilo, da s hrvaškim nespoštovanjem arbitražne razsodbe po mnenju sodišča ni prišlo do kršitve temeljnih pogodb EU.

"A to še ne pomeni, da Hrvaška po mednarodnem pravu ni več zavezana spoštovati odločitev arbitražne razsodbe. To nikakor ne vpliva na veljavnost oziroma zavezujočo naravo arbitražne razsodbe," pojasnjuje Sancinova, ki je kot svetovalka zunanjega ministrstva neposredno sodelovala v postopku.

Sodišče EU v Luksemburgu ne more razglasiti ničnosti arbitražne razsodbe, saj za kaj takšnega nima pristojnosti. Sodišče EU v Luksemburgu ne more razglasiti ničnosti arbitražne razsodbe, saj za kaj takšnega nima pristojnosti. Foto: Thinkstock Sancinova opozarja, da sodišče v nobenem primeru ne more razglasiti ničnosti arbitražne razsodbe, saj za kaj takšnega nima pristojnosti. "Te pristojnosti nima nihče. Razsodbe v arbitražnih postopkih so dokončne in nanje se ni mogoče pritožiti. Pravzaprav ne obstaja institucija, na katero bi se lahko pritožili in zahtevali neveljavnost razsodbe," je jasna.

Diplomatske možnosti še vedno obstajajo

Na vprašanje, kako lahko Evropska komisija vpliva na razplet spora med državama pred sodiščem, Sancinova odgovarja, da diplomatske možnosti in različne oblike pogovorov v luči reševanja spora vedno obstajajo.

Kaj je namen členov 258 do 260 pogodbe o delovanju EU?

Členi določajo pravne postopke, ki jih je potrebno upoštevati, kadar Evropska komisija ali vlada EU meni, da katera od držav EU ne izpolnjuje svojih obveznosti iz pogodbe.

"To bi se od Evropske komisije, ki se je ob razglasitvi arbitražne razsodbe jasno opredelila do spoštovanja razsodb, tudi pričakovalo," je kritična Sancinova. Ne more pa se komisija naknadno vključiti v tožbo. To bi lahko samostojno naredila po 258. členu pogodbe o delovanju EU.

Kolinda Grabar Kitarović in Jean Claude Juncker Novice "Komisija v sporu med Slovenijo in Hrvaško ravna nenačelno in licemerno" #arbitraža #video

Dodaja, da se je do zdaj od nje pričakovalo, da se opredeli in morda celo vključi v spor. Ni pa k temu zavezana. "Evropska komisija pa ne bo nikoli izdala mnenja, v katerem bo dejala, da do kršitev ni prišlo. S tem bi namreč že prejudicirala odločanje Sodišča EU," je sklenila Sancinova.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 62
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin