Šef ljubljanske pediatrije: Upam, da bomo že prihodnji teden cepili otroke #video

Pokorn je pojasnil, da smo letošnjo jesen lahko spoznali, da se covid-19 intenzivno širi tudi med otroško populacijo. Do druge polovice novembra so namreč potrdili več kot 30 tisoč potrjenih okužb med otroki, mlajšimi od 18 let. "To pomeni, da je vsaj desetkrat več teh okužb in da se je prekužila več kot desetina otrok v posamezni starostni skupini," je dejal.

To se odraža tudi na povečani stopnji zbolevnosti, saj otroci z različnimi bolezenskimi stanji prihajajo na pediatrično kliniko. Do zdaj so imeli več kot 80 hospitaliziranih otrok s covidom, osem se jih je zdravilo v enoti za intenzivno terapijo. Nekaj je bilo novorojencev, ki so se rodili materam s covidom in so imeli po rojstvu težave z dihanjem, krči, bakterijsko okužbo ...

"Zagotovo priporočamo cepljenje otrok, starih od pet do 11 let, predvsem otrok z osnovnimi boleznimi. Tu mislim na prirojene srčne napake, nevrološka stanja, stanja z okrnjeno imunostjo, tudi pri otrocih s prekomerno telesno težo. Pri njih obstaja večja verjetnost težkega poteka bolezni. Samo cepljenje sicer zmanjša možnost zbolevanja in prenosa okužb, kar je smiselno, če želimo otrokom zagotoviti obiskovanje šolskih in obšolskih dejavnosti. Osebno nimam nobenih zadržkov do cepljenja. Upam, da bomo že prihodnji teden na pediatrični kliniki lahko začeli cepljenje te skupine otrok. Interesa za cepljenje med kroničnimi bolniki in zdravimi otroki je veliko," je pojasnil Pokorn.

Klinična študija, v katero je bilo vključenih preko tisoč otrok, je pokazala manj neželenih stranskih učinkov pri otrocih starih od 5 do 11 let kot pri skupini otrok od 12 do 15 let. 

Opozoril je še, da vsi otroci z dokazano okužbo nimajo protiteles na koronavirus.

Vsak drugi sprejeti otrok je bil aktiven športnik

Predstojnik službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo UKC Ljubljana Tadej Avčin je uvodoma pojasnil, da novi koronavirus povzroča dve veliki skupini bolezenskih stanj. Prva so akutne težave, ki so povezane s svežo okužbo. "Pri otrocih je prva skupina redka, saj imajo zelo dober buren imunski sistem, ki je sposoben naglo omejiti širjenje tega virusa v telesu," je dejal. 

Druga skupina pa so avtoimunski zapleti in zapleti, ki nastanejo zaradi čezmernega vnetja, ko virusa ni več v telesu, in se običajno pojavijo dva tedna po stiku z virusom. En otrok na tisoč dobi po okužbi prekomerni imunski odziv z večorganskim vnetnim sindromom. Pri nekaterih otrocih so zabeležili tudi pojav miokarditisa (vnetja srčne mišice). Dolgoročnih zapletov s srcem pri teh bolnikih ne pričakujejo, jih pa ves čas spremljajo kardiologi, je še pojasnil Avčin.

"Doslej smo dokumentirali 49 otrok na pediatrični kliniki, trenutno pa se z večorganskim vnetnim sindromom zdravijo štirje otroci. Najmlajši otrok je bil star štiri mesece in pol, najstarejši 18 let. V novembru so bili hospitalizirani nekoliko starejši otroci. Zdravljenje v bolnišnici v povprečju traja od deset do 14 dni," je dejal Avčin.

Opozoril je, da je bil v novembrskem valu vsak drugi hospitalizirani bolnik aktiven športnik. "Večinoma je šlo za zelo zdrave otroke, brez kroničnih bolezni, ki imajo zelo dober oziroma buren odziv na virus. A žal se ta odziv ne zna zaustaviti," je poudaril.

Na intenzivni negi tudi novorojenček

Glavna sestra kliničnega oddelka za intenzivno terapijo otrok pediatrične klinike Matjana Koren Golja je poudarila, da so v intenzivni enoti do zdaj obravnavali deset kritično ogroženih otrok. Večinoma je šlo za dojenčke, tudi novorojenčka. "Kljub soočanju s kadrovsko stisko oddelek odlično deluje," je poudarila.

Sama je sicer zagovornica stalne prisotnosti staršev ob bolnih otrocih, a to v rdeči coni ni mogoče. Staršem tako prek digitalnih kanalov omogočajo povezavo z otroki.

Trenutno imajo na oddelku deklico s covidom, katere stanje se izboljšuje in ki jo bodo danes premestili na negovalni oddelek.