Julija upočasnitev letne stopnje inflacije na 6,1 odstotka

Cene storitev so se v zadnjem letu dni v povprečju zvišale za 8,3 odstotka, cene blaga pa za pet odstotkov. Poltrajno blago je bilo dražje za 6,5 odstotka, blago dnevne porabe za 5,3 odstotka in trajno blago za 2,2 odstotka.

Za hrano in brezalkoholne pijače je bilo treba ta mesec odšteti 11,1 odstotka več kot julija lani. K letni inflaciji so te cene prispevale dve odstotni točki.

K inflaciji so prav tako prispevali za 8,9 odstotka višje cene v skupini rekreacija in kultura, za 13,7 odstotka dražji izdelki in storitve iz skupine zdravstvo, za 9,2 odstotka višje cene v restavracijah in hotelih ter za 7,8 odstotka dražje raznovrstno blago in storitve.

Cenejši naftni derivati ublažili letno inflacijo

Po drugi strani so cenejši naftni derivati letno inflacijo ublažili za 1,3 odstotne točke. Tekoča goriva so se v letu dni pocenila za 29,5 odstotka, goriva in maziva za osebna vozila pa za 16,2 odstotka. Na letni ravni je za 10,9 odstotka upadla tudi cena električne energije in inflacijo znižala za 0,5 odstotne točke.

Od junijskih so bile cene življenjskih potrebščin julija v povprečju višje za 0,2 odstotka, potem ko je bila junija ta rast 1,4-odstotna.

K mesečni inflaciji so največ prispevale za 9,6 odstotka višje cene počitniških paketov. Podražili so se tudi naftni derivati - tekoča goriva za 3,9 odstotka, goriva in maziva za osebna vozila pa za 3,6 odstotka. K mesečni rasti cen so prispevale še višje cene nastanitvenih storitev (za 5,0 odstotka), oskrbe z vodo in različnih storitev v zvezi s stanovanjem (za 1,5 odstotka), medicinskih proizvodov, pripomočkov in opreme (za 1,4 odstotka) ter raznovrstnega blaga in storitev (za 0,8 odstotka).

Na drugi strani so mesečno inflacijo za pol odstotne točke znižale poletne razprodaje oblačil in obutve. Cene tega blaga so bile namreč za 6,7 odstotka nižje kot junija. Cenejša je bila tudi hrana (za 1,0 odstotka).

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila julija 5,7-odstotna. Na mesečni ravni so cene ostale v povprečju nespremenjene. Cene storitev so bile v tej primerjavi na letni ravni v povprečju višje za 8,3 odstotka, blaga pa za 4,4 odstotka.

BDP v območju evra v drugem četrtletju porasel za 0,3 odstotka, v EU stagniral

Gospodarska rast v območju evra je bila v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi s prvim 0,3-odstotna, bruto domači proizvod (BDP) EU pa je stagniral. V primerjavi z drugim četrtletjem lanskega leta je bila rast v območju evra 0,6-odstotna, v EU pa 0,5-odstotna, kaže danes objavljena prva ocena evropskega statističnega urada Eurostat.

Med državami, za katere je Eurostat imel podatke, je v primerjavi s preteklim četrtletjem najvišjo rast BDP dosegla Irska, in sicer 3,3-odstotno. Sledila je Litva z 2,8-odstotno rastjo. Padec BDP so zabeležile Švedska (-1,5 odstotka), Latvija (-0,6 odstotka), Avstrija (-0,4 odstotka) in Italija (-0,3 odstotka).

V primerjavi z drugim lanskim četrtletjem je rast BDP doseglo sedem držav, najvišjo tudi v tem primeru Irska z 2,8-odstotno. Sledili sta Portugalska (+2,3 odstotka) in Španija (+1,8 odstotka). Največji upad BDP so medtem zabeležile Švedska (-2,4 odstotka), Češka (-0,6 odstotka) in Latvija (-0,5 odstotka).

Podatkov za Slovenijo Eurostat še ni imel na voljo. Slovenki statistični urad jih bo po napovedih objavil 16. avgusta.

V prvem četrtletju je BDP območja evra v primerjavi s predhodnim četrtletjem stagniral, gospodarstvo EU pa je doseglo 0,2-odstotno rast. V primerjavi z enakim obdobjem leto prej sta tako območje evra kot EU v prvem četrtletju dosegla 1,1-odstotno gospodarsko rast.

Novice Inflacija se počasi umirja, a se hrana in storitve še vedno dražijo

Novice Začenja se šestmesečno spremljanje cen v prehranski verigi

Novice Banka Slovenije: bolj kot plače so inflacijo poganjali dobički