Četrtek, 6. 7. 2023, 23.11
10 mesecev
Banka Slovenije: bolj kot plače so inflacijo poganjali dobički
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,35
V banki Slovenije pričakujejo, da se profitne marže podjetij z umiritvijo domačega povpraševanja v prihodnjem letu znižale.
Tako analiza Banke Slovenije kot poročila Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada kažejo na to, da so imele višje marže in posledično višji dobički podjetij lani večjo vlogo na inflacijo kot na primer plače. Na vpliv visokih dobičkov že dalj časa opozarja tudi več ekonomistov, pri nas posebej Jože P. Damijan, ki je recimo opozoril, da je so podjetja višje cene inputov v končne cene vgradila precej bolj, kot je bilo upravičeno in da je bila lani rast bruto dobičkov trikrat do štirikrat hitrejša od rasti plač.
Zakaj so podjetja dvigovala marže in kovala dobičke? Preprost odgovor bi lahko bil: ker so lahko. Ali kot so strokovno pojasnili na Banki Slovenije: "Skok bi bil lahko povezan z možnostjo podjetij za dvigovanje cen in s tem ohranjanja oziroma poviševanja marž v okolju močnih stroškovnih pritiskov ter visoke ravni domačega trošenja. Podjetja namreč v takšnih makroekonomskih razmerah s povečanjem marž skušajo nadoknaditi izgube iz preteklih let oziroma oblikovati rezerve glede na visoko stopnjo negotovosti."
Dobički podjetij so bili po podatkih zaključnih računov rekordni že leta 2021, lani pa se je bruto poslovni presežek povečal še za skoraj 23 odstotkov. Dobiček na enoto proizvoda slovenskih podjetij je lani izstopal tudi v primerjavi z evrskim območjem: v primerjavi z letom 2021 je narasel za 20,1 odstotka, v povprečju evrskega območja pa za 5,6 odstotka, kar po pojasnilih Banke Slovenije v aprilskem pregledu makroekonomskih gibanj nakazuje na to, da so podjetja velik delež povišanih stroškov proizvodnje "že uspela prenesti na kupce".
Prednjačita gradbeništvo in energetika
Po kazalniku dobička na enoto proizvoda sta lani po ugotovitvah Banke Slovenije izstopala predvsem energetika in gradbeništvo, visoka pa je bila recimo tudi rast v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil, promet in skladiščenju ter gostinstvu.
Ekonomist Sašo Polanec pravi, da so nekatera podjetja ob naraščanju stroškov cene dvignila še nekoliko bolj tudi zato, da so se izognila prihodnjim izgubam.
Inflacije, ki jo poganja pohlep, se je prijel humoren izraz greedflation. Čeprav se do določene mere strinja, da so podjetja razmere izkoristila tudi za povišanje dobičkov, ekonomist Sašo Polanec opozarja, da je vprašanje inflacije vendarle preveč kompleksno, da bi s prstom počez kazali na krivce in razmere preveč poenostavljali.
"Zagotovo je na določenih trgih prihajalo do tega, da ko so se dvignile cene inputov, so podjetja hitro reagirala z višjimi končnimi cenami, sploh ker je bilo povpraševanje zelo veliko. Glede na to, da je bila inflacija pričakovana tudi v prihodnje, so cene pogosto dvignila še bolj. V razmerah visoke inflacije, če cen recimo ne usklajuješ tedensko, ampak na daljše obdobje, recimo mesečno ali celo letno, se dogaja, da ob pričakovanem naraščanju stroškov cene dvigneš še nekoliko bolj in se s tem izogneš prihodnjim izgubam. S tem anticipirajo pričakovano inflacijo. To je tudi ena interpretacija pojma greedflation," pravi Polanec.
Plače bi lahko bile problem v prihodnje
V zadnjem, junijskem pregledu makroekonomskih gibanj, na Banki Slovenije napovedujejo, da bodo globalne dejavnike, predvsem težave v dobavnih verigah in energetiki, ki so bili lani in v manjši meri tudi letos gonilo rasti cen, letos nadomestili domači inflacijski pritiski, zlasti zaradi pričakovane rasti plač.
A v Banki Slovenije tudi v zadnjem pregledu opozarjajo na dobičke podjetij, ki da so se ob »realnem upadu stroškov dela in večji produktivnosti dela izrazito okrepilu«. Zato njeni ekonomisti pričakujejo, da se bodo profitne marže podjetij z umiritvijo domačega povpraševanja v prihodnjem letu znižale "in s tem delno blažile prenos višjih stroškov dela v končne cene". Da si "želijo", da podjetja višjih stroškov dela ne bi prelila v podražitve izdelkov in storitev, je sicer nedavno izpostavila tudi predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde, ki je gospodarstvo pozvala, naj se raje odreče delu marže.
Čeprav več dejavnikov govori v prid temu, da bo inflacija v prihodnje nižja, pa to po Polančevih besedah ne bo povsem neboleče. "Ko se bo gospodarska rast umirila ali bomo imeli celo negativne številke, bo prišlo do odpuščanj. Nekaj dejavnosti bo gotovo prizadetih zaradi visokih obrestnih mer. Mogoče kot pozitivno vidim to, da Evropska centralna banka zelo pozorno spremlja razmere in po manjših korakih dviguje obrestne mere. Pričakujem, da bodo tokrat tudi hitreje reagirali, saj so pri dvigovanju obrestnih mer zamudili najboljši trenutek," še pravi sogovornik.
