Petek, 30. 6. 2023, 10.14
1 leto, 4 mesece
Inflacija se počasi umirja, a se hrana in storitve še vedno dražijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,13
Letna stopnja inflacije je junija znašala 6,9 odstotka, potem ko je bila maja pri 8,4 odstotka. Cene so bile višje tudi na mesečni ravni, in sicer za 1,4 odstotka, najbolj pa so se podražili električna in toplotna energija, plin ter trdna goriva, je danes sporočil slovenski statistični urad. Objavili so tudi podatke o javnofinančnem primanjkljaju v prvem četrtletju 2023, ki znaša 544 milijonov evrov oz. 3,6 odstotka BDP, javni dolg pa je v višini 42,19 milijarde evrov oz. 69,5 odstotka BDP.
Dejstvo, da se vse draži, vsi dobro čutimo v svojih žepih, ne da bi spremljali le suhe številke. Povprečne plače v državi nominalno v zadnjih letih sicer enakomerno naraščajo, vendar pa nas zanima, koliko si s svojimi prihodki lahko privoščimo. Tako je v letu 2020 v Sloveniji povprečna neto plača znašala 1.208,65 evra. Zadnji letošnji znani podatek je za april, ko je bila povprečna neto plača 1.417,69 evra, kar predstavlja nekaj več kot 17-odstotno rast. Stopnja inflacije v obdobju od začetka januarja 2020 do konca maja 2023 znaša 18,4 odstotka.
Kaj konkretno te številke pomenijo za naše nakupe?
Za primerjavo, s povprečno mesečno neto plačo smo si v letu 2020 lahko kupili 1.570 litrov polnomastnega mleka, lani pa 1.319 litrov (povprečnih podatkov za 2023 seveda še ni). Še dosti bolj se je podražilo jedilno olje; medtem ko smo si v 2020 lahko s plačo kupili 870 litrov olja, smo si lani lahko privoščili le še 508 litrov.
Nekoliko bolje je pri kruhu, saj smo si v 2020 lahko kupili 449 kilogramov kruha, lani pa 460 kilogramov. Slabše nam gre pri pralnih strojih; če smo si v 2020 s povprečno plačo lahko privoščili tri, smo lani lahko domov pripeljali le dva.
K letni inflaciji je največ prispevala podražitev hrane ...
Za 12,1 odstotka dražja hrana je k letni inflaciji prispevala dve odstotni točki, za 8,5 odstotka višje cene izdelkov in storitev za rekreacijo in kulturo pa so prispevale 0,9 odstotne točke. V tej skupini so po navedbah statistikov izstopale višje cene počitniških paketov (za 7,5 odstotka) ter rekreacijskih in športnih storitev (za 13,1 odstotka).
Izdelki in storitve iz skupine zdravstvo so bili dražji za 13,3 odstotka in so inflacijo dvignili za 0,7 odstotne točke. Po 0,6 odstotne točke so prispevale še podražitve stanovanjske in gospodinjske opreme ter tekočega vzdrževanja stanovanj (za 8,1 odstotka), restavracij in hotelov (za 8,9 odstotka) ter raznovrstnega blaga in storitev (za 7,5 odstotka).
Po drugi strani so se v letu dni najopazneje pocenili naftni derivati in inflacijo ublažili za eno odstotno točko. Cene goriv in maziv za osebna vozila so bile nižje za 11,8 odstotka, tekočih goriv pa za 30,6 odstotka.
Cene blaga so se v povprečju zvišale za 6,2 odstotka, cene storitev pa za 8,4 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za sedem odstotkov, poltrajno blago za 5,6 odstotka in trajno blago za 3,5 odstotka.
... na mesečno inflacijo pa so najbolj vplivale podražitve energentov
Na mesečno inflacijo so najbolj vplivale podražitve električne in toplotne energije, plina ter trdnih goriv ob vrnitvi na višjo davčno stopnjo, ki so prispevale 0,7 odstotne točke. Cene električne in toplotne energije so se dvignile za 11,4 odstotka, plina za 7,9 odstotka ter trdnih goriv za 5,1 odstotka. 0,5 odstotne točke so dodale podražitve počitniških paketov (za 11,6 odstotka), 0,2 odstotne točke izdelki in storitve iz skupine zdravstvo (za 2,9 odstotka), po 0,1 odstotne točke pa še gospodinjsko pohištvo (za 1,8 odstotka) ter višje cene v restavracijah in hotelih (za 1,1 odstotka).
Cene hrane so upadle za 0,7 odstotka in mesečno inflacijo znižale za 0,1 odstotne točke. Za prav toliko so inflacijo ublažile vse preostale junijske pocenitve.
V prvi polovici letošnjega leta so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 4,9 odstotka (v prvi polovici lanskega leta za 8,2 odstotka). Cene so se najbolj zvišale v skupini rekreacija in kultura (za 11,1 odstotka), sledile so podražitve v skupinah alkoholne pijače in tobak (za osem odstotkov), zdravstvo (7,7 odstotka), stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 6,5 odstotka), restavracije in hoteli (za 5,2 odstotka) ter hrana in brezalkoholne pijače (za 4,7 odstotka).
Pocenitev na ravni glavnih skupin ni bilo.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 6,6-odstotna (junija lani 10,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,9-odstotna.
Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 8,2 odstotka, cene blaga pa za 5,8 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 6,8 odstotka, poltrajno blago za 5,6 odstotka in trajno blago za dva odstotka.
Inflacija se nekoliko umirja
Inflacijo že od konca leta 2021 poganjajo predvsem visoke cene energije, ki so dodatni pospešek dobile lani spomladi po ruskem napadu na Ukrajino in se v vse večji meri prevajajo v cene po celotnem gospodarstvu. V Sloveniji se je najvišje povzpela julija in avgusta lani, ko je bila 11-odstotna, od tedaj pa se postopoma umirja.
K umirjanju inflacije so v zadnjih mesecih največ prispevale nižje medletne rasti cen v skupinah prevoz ter stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, kar je predvsem posledica visoke osnove iz lanske pomladi, ko so cene energentov beležile visoke rasti. Hrana se medtem še naprej draži, dodatno se zvišujejo tudi cene storitev.
V nadaljevanju leta naj bi se inflacija še zniževala, a bo po napovedih analitikov še vedno v povprečju ostala na visoki ravni nekje med šest in sedem odstotkov.
Prav tako se je umirila tudi letna inflacija v območju z evrom, ki je junija znašala 5,5 odstotka.
