Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Matic Tomšič

Četrtek,
12. 10. 2023,
23.05

Osveženo pred

4 mesece, 3 tedne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Yellow 6,43

Natisni članek

petek 13. koronavirus epidemija COVID-19

Četrtek, 12. 10. 2023, 23.05

4 mesece, 3 tedne

Je bil to najhujši petek, 13., v zgodovini Slovenije?

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Yellow 6,43
Epidemija 2020 Trgovine | 13. marec 2020 so v Sloveniji zaznamovali predvsem prazne police trgovin in pa strah pred prihajajočimi dnevi, tedni in meseci. | Foto Matic Tomšič

13. marec 2020 so v Sloveniji zaznamovali predvsem prazne police trgovin in pa strah pred prihajajočimi dnevi, tedni in meseci.

Foto: Matic Tomšič

Petek, 13., naj bi bil dan, ki prinaša nesrečo, dan, ko je pred prečkanjem ceste pametno trikrat pogledati v levo in desno ter nato za vsak slučaj še navzgor. Gre za koledarsko vraževerje z zgodovinskimi koreninami, ki ga je predvsem na Zahodu v zadnjih desetletjih močno potencirala istoimenska serija grozljivk. Slovencem bo eden od nedavnih petkov, 13., sicer ostal v posebnem spominu, saj si od dogodkov, ki so sledili, marsikdo še vedno ni opomogel. V petek, 13. marca 2020, se je Slovenija prebudila v prvo zaprtje države zaradi epidemije bolezni covid-19. 

12. marca 2020 je vlada Marjana Šarca v odhodu, še isti večer je v DZ namreč potekalo glasovanje, na katerem je bila potrjena nova vlada Janeza Janše, za svoje zadnje dejanje na predlog NIJZ ob 18. uri razglasila epidemijo bolezni covid-19 in napovedala začasno zaprtje države za zajezitev širjenja koronavirusa SARS-CoV-2. Z ukrepom se je strinjala in njegovo izvajanje nato nadaljevala nova vlada.

V Sloveniji je zaradi bolezni covid-19 umrlo več kot 7.100 ljudi. | Foto: Ana Kovač V Sloveniji je zaradi bolezni covid-19 umrlo več kot 7.100 ljudi. Foto: Ana Kovač

Skladno s predlogom infektologov in epidemiologov se je javno življenje v Sloveniji že naslednji dan začelo ustavljati. V petek, 13. marca 2020, so vrata med prvimi zaprli turistične znamenitosti in ponudniki namestitev, pa tudi številne nenujne prodajalne, lokali in kulturne ustanove.

V prihodnjih dneh je bilo zapiranj še več – zaprli so se vrtci in šole, zdravstvene ustanove so odpovedale tako rekoč vse nenujne storitve, skoraj popolnoma se je zaustavil javni potniški promet. 

Vojna za toaletni papir, makarone in kvas

Že na dan razglasitve epidemije, torej 12. marca 2020, so supermarketi dobesedno pokali po šivih, saj so mnogi Slovenci in Slovenke zaradi pričakovane razglasitve epidemije in velike negotovosti, kaj bo ta ukrep pomenil za prihodnje dni, tedne in mesece, naredili zalogo živil in drugih življenjskih potrebščin.

12. marec 2020, hladilnik z mesnimi izdelki v Lidlu. | Foto: Matic Tomšič 12. marec 2020, hladilnik z mesnimi izdelki v Lidlu. Foto: Matic Tomšič

V petek, 13. marca 2020, je obiskovalce trgovin pričakalo pravo opustošenje: police z moko in testeninami ter hladilniki z mesnimi izdelki so bili tako rekoč izropani. Kupci so se tako kot v številnih drugih državah posebej zagreli tudi za toaletni papir, ogromno povpraševanja pa je bilo tudi po kvasu, katerega začasna nedostopnost je na družbenih omrežjih sprožila ogromno razprav o tem, kje ga je mogoče še dobiti. 

Fotogalerija
1 / 4

13. marca 2020 je bilo v državi sicer potrjenih 141 novih okužb s koronavirusom, kar je bilo takrat najvišje število dnevnih okužb od 4. marca 2020, ko smo v Sloveniji zaznali prvo. 

Slovita fotografija mask, ki so nedolgo zatem postale tudi naša resničnost

Dan pozneje, soboto, 14. marca 2020, sta zaznamovala dva pomembnejša dogodka. Na ljubljanski infekcijski kliniki je po okužbi z koronavirusom umrl starejši kronični bolnik, sicer stanovalec doma starejših občanov v Metliki. Šlo je za prvo potrjeno smrt zaradi bolezni covid-19 v Sloveniji.

14. marca se je na ustanovni seji sestala tudi 14. slovenska vlada, ki jo je vodil prvak SDS Janez Janša. Med sejo nove vlade je nastala ena najbolj ikoničnih fotografij pandemičnega obdobja v Sloveniji, na kateri so vsi prisotni nosili zaščitne maske. 

14. marec 2020, ustanovna seja 14. vlade Republike Slovenije. | Foto: Vlada Republike Slovenije 14. marec 2020, ustanovna seja 14. vlade Republike Slovenije. Foto: Vlada Republike Slovenije

Glede na kasnejše pojasnilo vlade, ki je sledilo mnogim kritikam na družbenih omrežjih, je šlo za simbolično gesto, s katero so želeli poudariti pomen samozaščitnega ravnanja. Nošnja mask v zaprtih prostorih je postala obvezna 30. marca. Ukrep je bil preklican ob razglasitvi konca epidemije 31. maja 2020, a nato zaradi rasti primerov okužb ponovno uveden 24. junija. Maske je večina Slovencev dokončno pospravila šele približno dve leti pozneje. 

Razklana Slovenija

Enemu najbolj zloveščih, nenavadnih in negotovih petkov, 13., v zgodovini naše države je ob smrtih več kot 7.100 ljudi zaradi bolezni covid-19 sledilo sosledje dogodkov, ki so Slovence in Slovenke glede mnogih problematik, ne zgolj epidemije, razdelili bolj kot marsikaj drugega.

Teorije zarot o epidemiji bolezni covid-19 so se po družbenih omrežjih začele širiti manj kot teden dni po zaprtju države. Sprva je bilo za pojav bolezni krivo omrežje 5G, kasneje pa so se teorije zarot stopnjevale do te mere, da mnogi Slovenci sploh niso več verjeli, da virusi obstajajo.  | Foto: Matic Tomšič / Posnetek zaslona Teorije zarot o epidemiji bolezni covid-19 so se po družbenih omrežjih začele širiti manj kot teden dni po zaprtju države. Sprva je bilo za pojav bolezni krivo omrežje 5G, kasneje pa so se teorije zarot stopnjevale do te mere, da mnogi Slovenci sploh niso več verjeli, da virusi obstajajo. Foto: Matic Tomšič / Posnetek zaslona

Začelo se je z aferami ob nabavi zaščitne opreme in respiratorjev ter prezgodnjo razglasitvijo konca epidemije, ki se je kot cunami vrnila v jeseni 2020 z drugim valom okužb ter smrti, ki je bil precej hujši od prvega, ter novo fazo zapiranja in ukrepov.

Nadaljevalo se je s cepljenjem proti bolezni covid-19 in predvsem nasprotovanjem le-temu, ki je vrhunec doseglo konec septembra in v začetku oktobra 2021 z množičnimi protesti. Teh so se ob nasprotnikih cepljenja udeležili tudi zagovorniki najrazličnejših teorij zarot, nadobudni politični kandidati ter zaradi epidemioloških ukrepov in pogoja PCT razjarjeni ter naveličani državljani in državljanke. 

Protest nasprotnikov pogoja PCT v Ljubljani, 29. 9. 2021. | Foto: Bojan Puhek Protest nasprotnikov pogoja PCT v Ljubljani, 29. 9. 2021. Foto: Bojan Puhek

Med epidemijo so predvsem na družbenih omrežjih vzniknili tudi številni novi mnenjski voditelji, ki so sledilce zvečine pridobili z nasprotovanjem zapiranju javnega življenja, besednimi napadi na politike, zdravnike in medije ter pogosto tudi širjenjem teorij zarot in lažnih novic.

Nekateri med njimi so povečano pozornost javnosti tudi dobro unovčili, na primer za prodajo prehranskih dopolnil. Ko je epidemija covid-19 postopoma izzvenela, so mnogi v strahu pred izgubo občinstva postali komentatorji vojne v Ukrajini in podnebnih sprememb. 

Obdobje tretje Janševe vlade so zaznamovali tudi tako imenovani petkovi protesti, na katerih so protestniki svoje nestrinjanje z delom vlade izražali na kolesih.  | Foto: Ana Kovač Obdobje tretje Janševe vlade so zaznamovali tudi tako imenovani petkovi protesti, na katerih so protestniki svoje nestrinjanje z delom vlade izražali na kolesih. Foto: Ana Kovač Epidemija je na koncu odnesla tudi vlado Janeza Janše, ki je bila v nekaj več kot dveh letih delovanja tarča številnih kritik tako zaradi (ne)obvladovanja koronavirusa kot zaradi obtožb o zlorabi epidemije v politične namene in nespoštovanja pravne države, pa tudi zaradi diskurza predsednika in članov vlade z javnostjo. Od zapiranja javnega življenja utrujeni državljani in državljanke so na državnozborskih volitvah aprila 2022 tako množično podprli stranko Gibanje Svoboda, ki je v svojem volilnem programu med drugim obljubila drugačen način spopadanja z morebitnimi prihodnjimi epidemičnimi valovi. 

 

Ne spreglejte