Janša v Bruslju o stopnjevanju konfliktov glede Ukrajine

Po srečanju je v izjavi za medije dejal, da je na zasedanju, na katerem so razpravljali o trenutnem stanju v Ukrajini in odnosih z Rusijo ter o zaostrenih varnostnih razmerah zaradi kopičenja ruskih sil ob Ukrajini in v njej, šlo predvsem za izmenjavo informacij s strani tistih, ki so bili v zadnjih tednih bolj dejavni v diplomaciji pomiritve. Dodal je, da si sicer informacije izmenjajo sproti, tako da za nekatere ni bilo veliko novega.

"Splošno mnenje pa je, da se spremlja situacija in se odzove na osnovi principov, na podlagi katerih delujemo v EU, in na podlagi vseh zavez, ki so jih posamične strani sprejele doslej," je povedal, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Novice Biden: Nevarnost ruske invazije na Ukrajino "zelo velika"

Glede morebitnih sankcij EU proti Rusiji je povedal, da je Evropska komisija voditelje obvestila, da priprave na njihovo uvedbo potekajo in da gre tudi za širše posvete z drugimi dejavniki zunaj Unije, ne samo ZDA. Vse pa je odvisno od razvoja dogodkov.

"Slovenija v celoti podpira napore EU za deeskalacijo," je poudaril Janša in ocenil, da zaostrovanje na koncu ne bo prineslo zmagovalca in da smo lahko zgolj vsi poraženci.

🇸🇮 @JJansaSDS po neformalnem zasedanju Evropskega sveta, ki je obravnaval situacijo v Ukrajini: "Nadaljnje stopnjevanje konfliktov ne prinaša zmagovalcev, temveč zgolj poražence."https://t.co/LL02ZFfnwN pic.twitter.com/KUJ1EyfqCz

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 17, 2022

Izrazil je obžalovanje, ker je ruski predsednik Vladimir Putin "velikokrat korak naprej v teh preigravanjih in da je mogoče šele v zadnjih tednih prišlo do velike enotnosti Zahoda, tako da bo to v prihodnje bistveno težje". Premier Janša je še ocenil, da tudi Putinu vsako zaostrovanje ne koristi.

Razmere so sicer vsak dan drugačne, "hkrati pa so že nekaj let, paradoksno, povsem iste," je dejal. Kot je pojasnil, so mu predstavniki ukrajinskih oblasti v pogovorih povedali, "da se v zadnjem času ni zgodilo nič dramatičnega in da se s tem, kar se zdaj dogaja in je pod žarometi svetovne javnosti, oni srečujejo vse od zasedbe Krima naprej, ter da to, da Rusija umakne svoje sile nekaj kilometrov levo ali desno, ne pomeni nič, ker se lahko to čez noč spremeni".

Novice V Ukrajini obstrelili vrtec, ZDA dvomijo o umiku ruskih sil #video

Predsednik vlade meni, da je osnovni cilj Kremlja dolgoročno izčrpavanje Ukrajine. Napetosti so v zadnjih tednih privedle do velikega bega kapitala iz Ukrajine, je izpostavil. "V ozadju vsega tega, kar se dogaja s pritiski s strani Kremlja, je oslabitev Ukrajine in na koncu tudi njen izbris kot suverene, samostojne države," meni. V strateškem interesu EU pa je, da Ukrajina ostane suverena in samostojna država. "Na usodi Ukrajine se bije bitka za Evropo," je poudaril.

V povezavi s sankcijami je premier še dejal, da se za zdaj omenjajo sankcije na področju tehnologije, na področjih, ki so na nek način strateškega pomena, ko gre za dvojno rabo, torej za vojaško uporabo določene tehnologije.

"Velika večina slovenske trgovinske menjave z Rusko federacijo ni s tega polja. Če pa bo prišlo do nadaljnjega zaostrovanja, bomo vsi utrpeli izgubo in bomo vsi poraženci," je dejal premier in dodal, da je prav zato Slovenija "močno na strani tistih, ki si prizadevamo za to, da se napetosti zmanjša in da se išče mirne rešitve za odprta vprašanja".

"Varnost je pomembna tema in o varnosti govorimo ves čas, kar res potrebujemo, pa je več dejanj. V preteklih tednih smo videli veliko dejanj in naporov in zdi se mi, da tokrat prvič prihaja na površje prava moč Evropske unije. Vseh 27 držav članic okoli reševanja tega vprašanja ni povsem enotnih, vendar pa smo enotni bolj kot kadarkoli prej v nedavni zgodovini," je še povedal predsednik vlade.

Na vprašanje, ali bi ruskemu predsedniku Putinu dejal, naj se ne sooča z Evropsko unijo, ker ga bo to precej stalo, pa je dejal, da sam ne bi izbral tako grobih besed, bi pa izpostavil, da "nadaljnje stopnjevanje konfliktov in napetosti ne prinaša zmagovalcev, temveč zgolj poražence", so še sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Slovenija bo Ukrajini pomagala s tehnično opremo

Slovenija bo Ukrajini pri spoprijemanju z rusko grožnjo pomagala s tehnično opremo, na primer premičnimi kuhinjami in ogrevanimi šotori, ter z opremo za dvojno uporabo, ne pa tudi z orožjem, je danes v Bruslju povedal obrambni minister Matej Tonin po koncu dvodnevnega ministrskega zasedanja članic zveze Nato.

Tonin je izpostavil, da zavezniška obveščevalna poročila in satelitski posnetki ne potrjujejo ruskih navedb o umikanju in zmanjševanju vojaške navzočnosti ob ukrajinski meji, zato v Natu menijo, da gre pri teh napovedih za rusko hibridno delovanje oziroma za zavajanje.

Trenutne razmere predvsem uničujejo ukrajinsko gospodarstvo, zato Ukrajinci prosijo za vojaško in gospodarsko pomoč, pri čemer pa ne pričakujejo, da bi se članice Nata borile namesto njih. Morala v Ukrajini je visoka, sami so se pripravljeni boriti, če bi bilo treba, je povedal Tonin.

Slovenija se bo na ukrajinske pozive po ministrovih besedah odzvala s tehnično pomočjo. Ukrajinski veleposlanik v Sloveniji je v pogovoru s Toninom izrazil prošnjo za poljske premične kuhinje in ogrevane šotore.

V okviru evropskega mehanizma za civilno zaščito je Ukrajina članice unije zaprosila še za dodatno pomoč. Slovenija bo v prvi fazi Ukrajini posredovala spalne vreče, škornje, dizelske agregate in rokavice. Trenutna ocenjena vrednost tega prvega svežnja pomoči je 62.000 evrov, je povedal minister.

Z orožjem ne bo pomagala

Orožja pa Slovenija v Ukrajino ne bo pošiljala. "Slovenija trenutno ne načrtuje, da bi v Ukrajino pošiljala ubojna sredstva, bomo pa pošiljali opremo za dvojno uporabo," je povedal Tonin. Poudaril je, da pri odločanju o pomoči odgovarjajo na želje Ukrajine, ki Slovenije ni prosila za ubojna sredstva.

Osrednja tema tokratnega dvodnevnega zasedanja obrambnih ministrov članic zveze Nato v Bruslju je bila sicer načrtovana krepitev navzočnosti zavezniških sil na jugovzhodu Evrope v odziv na rusko grožnjo.

Slovenija sedaj sodeluje v okviru Natove misije okrepljene prednje prisotnosti v Latviji pod poveljstvom Kanade, ki je bila vzpostavljena v odziv na rusko priključitev Krima leta 2014. Kontingent slovenske vojske v misiji deluje skupaj s pripadniki črnogorske vojske.

Tonin se je danes v Bruslju udeležil sestanka držav, ki sodelujejo v Latviji. Povedal je, da se bo slovenskemu kontingentu, v katerem je sedaj okoli 50 Slovencev in deset Črnogorcev, junija pridružilo še devet ali deset makedonskih vojakov.

Slovenija je sicer po Toninovih besedah pripravljena v prihodnje okrepiti navzočnost svojih vojakov v Latviji, drugih obstoječih misijah okrepljene prednje prisotnosti oziroma morebitnih novih. V povezavi s povečanjem števila slovenskih vojakov je sicer po njegovih navedbah problem v trenutnih razpoložljivih kapacitetah.

Ob tem je Tonin pojasnil, da so bili predstavniki ministrstva nedavno na delovnem obisku v Litvi, kjer je vodilna država misije prednje prisotnosti Nemčija. Slovenija je pripravljena na krepitev sodelovanja v prihodnje, a najprej je treba videti, kaj bo pokazal čas, je dejal minister.