Janša: Grožnje s smrtjo drugorazrednim so postale del vsakdana

Predsednik države Borut Pahor je v nagovoru spomnil na spravno mašo, ki je v Kočevskem rogu potekala pred 30 leti. Občutki glede slovesnosti, na kateri sta spregovorila tedanji ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar in predsednik predsedstva Milan Kučan, se razhajajo še danes. A po Pahorjevi oceni je kljub vsemu šlo za pomemben dogodek za slovenski narod, poroča STA.

Novice Šarec proti Pahorju: Zgledovati bi se moral po Milanoviću

Pahor: Vživimo se v bolečino drug drugega

Narodna pomiritev in sprava sta namreč postali "legitimno splošno stremljenje ljudi, za razliko od molka, ki je glede tega vladal skoraj pol stoletja". Poleg tega je spravno sporočilo tedanje maše samo nekaj mesecev po izvolitvi Demosove vlade in pol leta po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije pozvalo k enotnosti naroda v tedanjih prelomnih trenutkih.

"Prav narodna enotnost v času plebiscita, razglasitve države, njene vojaške obrambe in diplomatskega priznanja je bila sprava par excellence," je poudaril Pahor. Kot je pojasnil, je bila namreč dokaz, da Slovenci nismo obsojeni na razkol, temveč da zmoremo enotnost. "Razumem vašo bolečino, bolečino po vojni pobitih in njihovih svojcev," je dejal predsednik države, ki je obenem pozval k temu, da se vživimo v bolečino drug drugega.

"Razumem vašo bolečino, bolečino po vojni pobitih in njihovih svojcev," je dejal predsednik države Borut Pahor, ki je obenem pozval k temu, da se vživimo v bolečino drug drugega. Foto: STA ,

"Vživimo se tudi v bolečino partizanov in njihovih svojcev, ki jih še vedno močno prizadene, če se jim odvzame pristno domoljubje in se jih krči samo na politične revolucionarje," je povedal Pahor. Kot je še poudaril, sta odpuščanje in sprava najprej globoko intimna vzgiba in stvar vsakega posameznika. "Nihče od nas se ne sme počutiti prizadetega v svojih najbolj osebnih občutkih. Država pa mora popraviti krivice, in to tako, da ne dela novih," je še povedal predsednik republike.

Novice Protestniki znova zavzeli ljubljanske ulice #foto #video

Janša: Sprave danes še ne moremo doseči

Predsednik vlade Janez Janša se je v svojem nagovoru spomnil na grozote vojnega in povojnega časa, kot jih je izkusil njegov oče. "Resnica je bila tako strahotna, da njenim drobcem sprva mladi nismo niti verjeli," je dejal Janša. Kot je poudaril premier, je bil odpor proti kateremukoli zlu legitimen. "Zato spoštujemo vse posameznike, ki so se odločili iz tega nagiba, ki so se borili proti fašizmu, nacionalsocializmu, komunizmu," je dejal premier.

Spravo bomo po njegovih besedah dosegli nekoč v prihodnosti, danes pa na žalost šele ne. "Besede 'še premalo so jih pobili' ter klici in grožnje s smrtjo drugorazrednim so spet postali del našega vsakdana, neke izkrivljene, izprijene nove normalnosti," je opozoril Janša.

"Besede 'še premalo so jih pobili' ter klici in grožnje s smrtjo drugorazrednim so spet postali del našega vsakdana, neke izkrivljene, izprijene nove normalnosti," je opozoril premier Janez Janša. Foto: STA ,

Tistim, ki po ulicah in trgih Ljubljane javno grozijo s smrtjo, je treba po njegovih besedah zato zelo jasno povedati: "Ne bomo vam dovolili, da Slovence znova pahnete v bratomorno divjaštvo. Preveč gorja je to slepo sovraštvo že povzročilo in storili bomo vse, kar je treba, da vam to ne bo uspelo."

Janša je sicer poudaril, da imamo Slovenci v svoji novejši zgodovini obdobje, ki nas je v zelo veliki meri poenotilo in združilo v plemenitem cilju. "Imamo vrednotno središče našega naroda, imamo sveti dan, ko si je slovenski narod edinkrat sodbo res pisal sam," je povedal in spomnil na plebiscit o slovenski samostojnosti. Pozval je, da tudi v prihodnje "postavljajmo v ospredje čas, ki nas je združeval".

Mnenja Miha Mazzini: Diktatura povprečnosti

"Kako bomo iz dogodkov, ki so to zemljo prepojili pred 75 leti, živeli mi?"

"Ob vseh vprašanjih, ki se porajajo na tem kraju zla in vere, se postavlja tudi vprašanje, ki je za nas življenjskega pomena. Kako bomo z dogodki in iz dogodkov, ki so to zemljo prepojili pred 75 leti, živeli mi? Kakšne odgovore bosta v nas prebudili kletev in molitev, ki sta v tistih mračnih majskih dneh odmevali med stoletnimi drevesi?" pa se je v pridigi spraševal ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

Kot je dejal, nam morajo odgovore na ta vprašanja dati ljudje, ki so zlo doživeli in preživeli: "Ljudje, ki so se sprijaznili s smrtjo, pa je nazadnje le niso bili deležni. Njihovi odgovori namreč niso leporečje, ampak postanejo življenje, ki zajema iz Božjega in ga živi v človeškem".

Obletno spominsko maša za žrtve revolucionarnega nasilja v Kočevskem rogu so tokrat pripravili ob roškem breznu pod Macesnovo gorico. V zadnjih letih opravljene raziskave namreč navajajo, da je največje grobišče v Rogu pobitih domobrancev brezno pod bližnjo Macesnovo gorico in ne brezno pod Krenom, kot so predvidevali do zdaj.

Zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa je maša tokrat potekala v spremenjenih okoliščinah in ob bistveno manjši udeležbi kot sicer. Po prireditvi, ki se je je udeležilo okoli sto ljudi, so se najvišji predstavniki države pogovorili še s tam prisotnimi svojci. Pahor in Janša pa sta se nato odpravila v Smrečje pri Turjaku, kjer sta položila venca k spomeniku žrtvam NOB.